Slovenski alpinizem 2014
Netipičen začetek zime v gorah ni postregel z ugodnimi snežno-lednimi razmerami, zato so alpinisti iskali boljše pogoje za plezanje predvsem onkraj meja Slovenije. Opravljeni so bili dobri vzponi v Kanderstegu, v dolini Cogne, na tradicionalnem taboru na Škotskem, v Kanadi. Vseeno je bilo tudi doma opravljenih kar nekaj solidnih vzponov, mnogo tudi prvenstvenih, predvsem v nižjih stenah. Proti koncu zime so se razmere tudi doma ustalile in temu je sledila večja alpinistična aktivnost. Odlični vzponi so bili opravljeni v primorskih stenah, v Steni, povečala se je alpinistična aktivnost v Zahodnih Alpah. V začetku aprila je prišla novica o prvi prosti ponovitvi smeri Rolling Stones v Grandes Jorasses. Izjemen vzpon, opravljen na najvišji ravni – v 2014 nedvomno najboljši slovenski alpinistični vzpon.
Za konec zime in začetek pomladi velja omeniti še veliko število dobrih, tudi odličnih alpinističnih spustov, saj je večja količina snega v gorah omogočila ugodno smuko.
S pozno pomladjo so dereze zamenjale plezalke; tradicionalno so na vrsto prišli prvomajska Paklenica ter nižje in južne alpske stene. Več odprav je odšlo na Aljasko, vendar jim je zaradi neugodnega vremena uspelo iztržiti zgolj osnovne cilje s pristopi na vrhove.
Poletna alpinistična aktivnost se je zaradi poznega snega zamaknila, zlasti v severnih stenah. Na pot je odšlo več odprav v Peru in ena na Kitajsko. Veliko je bilo vzponov doma, tudi vrhunskih, prav tako v Dolomitih ter v stenah nad Chamonixem. Dve odpravi sta odšli v Kirgizijo, ena v Pakistan. Drugo polovico poletja je spet zaznamovalo nestanovitno vreme, ki je alpiniste prisililo k iskanju boljših razmer v tujini.
Z začetkom jeseni je bilo znova opravljenih mnogo dobrih vzponov v stenah nad Chamonixem, v Valle dell’ Orco, nekaj pa tudi doma. Na pot so odšle odprave v Indijo, ZDA, prve odprave v Nepal. Novice o odličnih razmerah v Alpah so se hitro širile in vzponi tam so se vrstili kot po tekočem traku. Zlasti oblegani sta bili severni steni Grandes Jorasses in Matterhorna. Skalna alpinistična aktivnost se je iz severnih sten počasi selila v južne. Na pot so odšle še zadnje odprave v Nepal.
Z začetkom zime in prvim snegom se je ponovno začela zimska alpinistična aktivnost. Opravljenih je bilo nekaj zelo dobrih zimskih ponovitev v domačih stenah.
Alpinistično aktivnost v domačih stenah je v lanskem letu v veliki meri krojila narava: januarske visoke temperature, nato velike količine pomladanskega snega in poletno nestanovitno vreme. Vseeno so idejno zrelejši alpinisti iskali priložnosti doma in drugod ter opravili alpinistične vzpone na visoki ravni, ne ozirajoč se na vreme in razmere. Ideje in pozneje njihova uresničitev pa so tako ali tako predpogoj za vrhunske rezultate. Posamezniki to znova in znova dokazujejo. Ravno iskanje idej ter zanimivih in atraktivnih ciljev je eno izmed vodil pri delovanju Slovenske mladinske alpinistične reprezentance (SMAR). Člani SMAR so v preteklem letu izvedli kar nekaj akcij, doma in v tujini, s poudarkom na plezalni, idejni, socialni, organizacijski in nazorni komponenti alpinizma. Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je organizirala dva tabora: prvega v Valle dell’Orco in drugega v Chamonixu. Žal je obakrat potek taborov krojilo vreme, vseeno pa je mladim perspektivnim alpinistom uspelo veliko plezati. Seznam načrtovanih odprav na začetku leta je bil dolg in je obetal visoko raven aktivnosti naših alpinistov ter hkrati vzbujal visoka pričakovanja. Mnogo načrtovanega in pričakovanega se ni izšlo po načrtih, vseeno pa je bilo na koncu preplezanih kar nekaj dobrih smeri (Hagshu, Chukyima Go, Sun peak, Ala Archa). Žal je odpravarsko leto 2014 zaznamovala nesreča dveh naših alpinistov na Kitajskem.
Razveseljivo je, da vodilni mladi generaciji alpinistov sledi naslednja. Manj razveseljivo je splošno stanje v slovenski družbi, ki ni najbolj naklonjeno alpinistični aktivnosti. Mlade alpinistke in alpinisti so, kot vsi ostali, podvrženi osebnim, socialnim in eksistencialnim preizkušnjam, to pa marsikomu onemogoča predanost alpinizmu na višji ravni za daljše obdobje. Žal se do vrhunskih rezultatov ne pride čez noč, zlasti ne v težavnejših gorstvih sveta, zato bi od mladih alpinistov včasih pričakoval več predanosti, načrtnosti in potrpežljivosti za pravi alpinizem. Vse prehitro se zadovoljimo ali obupamo.
Še vedno si želimo več zanimanja za najvišja gorstva sveta in morda več tveganja ter izvirnosti pri iskanju ciljev. Prav tako si želimo več sodelovanja med različnimi generacijami slovenskih alpinistov ter med odseki in KA, več strokovnih člankov ali debat … V tako majhni skupnosti, kot je alpinistična, brez sodelovanja ne more biti pravega in načrtnega dela, ki edino vodi do kakovostnega dolgoročnega razvoja z vrhunskimi rezultati.
Miha Habjan, načelnik Komisije za alpinizem pri PZS
