Slovenski alpinizem 2005
Sezono 2005 so najbolj zaznamovali mladi alpinisti, ki so s svojimi kvalitetnimi vzponi močno izboljšali podobo celotne plezalne sezone. Kaže, da se je obrestoval vložek načrtovane pozornosti akcijam zanje. V tem letu je bil pozimi organiziran tabor v Chamonixu, naši mladi alpinisti so obiskali tradicionalni tabor UIAA v indijski Himalaji, poleg tega pa je bila osrednja akcija PZS-ja namenjena mladim, ki so sestavljali večino odprave na Kula Kangri v Tibetu. Poleg mladih za vsaj povprečno uspešno sezono lahko »krivimo« še vreme, ki je postreglo z dobrimi zimskimi razmerami doma in v Zahodnih Alpah in s precej kislim poletjem v domačih gorah in daljšim stabilnim obdobjem v gorah nad Chamonixom.
Da imamo v Sloveniji nekaj obetajočih mladih alpinistov so že takoj na začetku leta v Fitz Royu pokazali Aljaž Tratnik, Rok Zalokar ter Rok Šisernik z vzponom v alpskem stilu po Casarottovem stebru in sestopom po smeri Franco-Argentina.
Med številnimi vzponi nad zimskim Chamonixom najbolj izstopa ponovitev Crozovega stebra v Grandes Jorasses (Rok Blagus, Tine Cuder, Matjaž Jeran, Aljaž Tratnik, Tina Di Batista). Navdušeni nad zimo so se vrnili še poleti in preplezali Divine Providence (Rok Blagus, Aleš Česen) ter Centralni steber Freneyev (Rok Blagus, Samo Krmelj) v Mont Blancu.
Razveseljivo osvežitev pri ponujenih ciljih na taborih UIAA v indijski Himalaji so takoj dobro izkoristili Nina Kopčavar, Martin Belhar, Nejc Česen in Blaž Ortar, ki so pod vodstvom Mateja Kovačiča stopili na vrh 7135 metrov visokega Nuna.
Nekoliko manj športne sreče so imeli udeleženci odprave na Kula Kangri. Slabo vreme in precej novega snega so jim pred nosom odnesli prvenstveni vzpon preko severne stene Kula Kangrija. Zadovoljiti so se morali z vzponi, ki so jih opravili v obdobju aklimatizacije. Med njimi najbolj izstopa prvenstvena smer na Karejiang III (6824 m), ki so ga opravili Aleš Česen, Aljaž Tratnik in Rok Zalokar.
Tudi v nadaljevanju ne bo mogoče spregledati relativno mladih akterjev na slovenski alpinistični sceni, ki so uspešno sodelovali s starejšimi in pomembno prispevali k celotni podobi sezone. Brata Tine in Anže Marenče, Aleš Koželj, Miha Valič, Matej Kladnik in Miha Habjan so imena, ki v prihodnje še veliko obetajo.
V domačih logih je zaslediti povečano splošno aktivnost alpinistov v gorah in občasno pomanjkanje idej, saj alpinisti množično plezajo v stenah z znanimi razmerami, med tem ko ostalih ne gredo niti pogledat. Masoven obisk je tako pozimi doživela Loška stena – štiri nove smeri in kar nekaj ponovitev.
Med poletnimi aktivnostmi ne moremo spregledati prostih ponovitev dveh smeri v Triglavski steni: Onkraj časa (Tomaž Jakofčič – Miha Valič) in Bergantove (Anže Marenče) in nekaj odmevnih vzponov v Dolomitih. Najbolj izstopa prosta ponovitev smeri Camillotto – Pellissier v Veliki Cini, ki jo je opravil Andrej Grmovšek, Tomaž Jakofčič pa je na pogled opravil s smerjo Rondo Veneziano v Torre Venezia. Marko Lukič je opravil vrhunski povezovalni vzpon v Paklenici, kjer je v enem samem dnevu ponovil smeri Alan Ford, Mjesečina in Zlatne Godine (7c, skupno 1000 m).
Značilnost odpravarskih sezon je bilo izredno dobro in stabilno vreme v Patagoniji, ki je botrovalo vrhunskim vzponom in nestabilno jesensko vreme v Himalaji
Tanja Grmovšek ter Monika Kambič Mali sta v Patagoniji preplezali Maestrijevo smer na Cerro Tore (prva povsem ženska ponovitev). Silvo Karo in Andrej Grmovšek sta v enem zamahu v sedemindvajsetih urah preplezala Maestrijevo smer na Cerro Tore s ‘Slovenskim začetkom’. Gre za več kot 1600 metrov visoko kombinacijo smeri Rubio y Azul v Media Luni, prvenstvenih odsekov ter na koncu še Maestrijeve smeri na Cerro Tore. Tomaž Jakofčič in Grega Lačen sta v Patagoniji prosto v alpskem slogu preplezala prvenstveno smer Eol po atraktivnem razu gore Almirante Nieto.
Himalajsko pomladansko sezono so uspešno začeli Tomaž Humar, Aleš Koželj ter Janko Oprešnik, ki so ponovili Ameriško smer v Cholatseju. Jesenska sezona v Himalaji je vse odprave zaznamovala z zelo neugodnim vremenom, zato so večino vzponov odprave preplezale med aklimatizacijo za glavne cilje, ki so ostali nerealizirani. Poleg že omenjenih vzponov v okolici Kula Kangrija sta Miha Habjan in Andrej Štremfelj opravila prvi pristop po prvenstveni smeri na Lashar I v skupini Janak. Več uspeha so imele odprave, ki so se posluževale klasičnega himalajskega sloga. Blaž Navršnik in Matej Kladnik sta stopila na vrh Dhaulagirija VII po Nemški smeri v JV steni. Aco Pepevnik, Tomi Aurednik, Tomaž Žerovnik, Dušan Debelak ter Milan Romih so uspešno pristopili na vrh Šiša Pangme (8027 m).
Irena Mrak je z Garthom Willisom preplezala novo smer Ruska Ruleta II v nevarni steni Pik Engelsa v Pamirju. Odprava je imela tudi humanitarno poslanstvo: promocija organizacije Alpine Fund, ki se ukvarja z mladino, ki izhaja iz socialno ogroženih družin, sirotišnic in neposredno z ulic.
Marko Prezelj in Steve House sta v Andih opravila sijajne vzpone. Izredno hitra vzpona v El Esfinge v Originalni smeri ter v smeri Cruz del Sur sta bila uvod v težko prvenstveno smer Idiomas mixtos v zahodni steni Cayesha in prosto ponovitev Italijanske smeri v Taulliraju. Pavle Kozjek, Branko Ivanek ter Miha Lampreht so opravili prvo ponovitev Centralne smeri v Trapeciu in ji dodali še prvenstveni zaključek.
Ob koncu leta smo izvedli izbor najuspešnejših alpinistov in alpinistk. Število in kvaliteta vzponov pri vseh nominiranih sta zelo vzpodbudna. Še najbolj me navdušuje število nominiranih med perspektivnimi alpinisti in njihova izenačenost, kar predstavlja dobre obete za prihodnost slovenskega alpinizma.
Andrej Štremfelj
