Slovenske novice 04. januar 2016
TRAGEDIJA NA RADUHI
V osrčju Raduhe je umrl 40-letni Gregor Miklavc, policist in gorski reševalec.
ČRNA NA KOROŠKEM – Leto 2016 se je za mežiško družino Miklavc, konjiške policiste in koroške gorske reševalce začelo tragično. V osrčju Raduhe so v soboto popoldne izgubili Gregorja Miklavca, izkušenega policista, gorskega reševalca in očeta dveh otrok. Štiridesetletniku je pri sestopu po vsej verjetnosti zdrsnilo. Po pobočju ga je odneslo kakšnih sto metrov, kjer so ga dobro uro in pol pozneje našli njegovi kolegi. Žal mu ni bilo več pomoči. Kakor se vse prevečkrat zgodi v takih primerih, najhujše nesreče največkrat doletijo najbolj izkušene in najboljše.
Poledeneli teren
Gregor se je tega dne na Raduho povzpel po zavarovani poti, medtem ko so se drugi odpravili po planinski, manj nevarni poti. Ko so ga pogrešili, saj bi se že davno moral vrniti, so takoj poklicali pomoč. V iskalno akcijo se je poleg gorske policijske enote vključilo 35 gorskih reševalcev in še vojaški helikopter. Okoli pol štirih so ga našli mrtvega. Kako je mogoče in kakšen splet okoliščin mora nastati, da se takšna nesreča zgodi tako izkušenemu možu, kot je bil Gregor Miklavc, smo poskušali izvedeti od predsednika koroških reševalcev Huberta Encija, ki je prav tako policist. »Nikogar ni bilo poleg in težko je govoriti, ali in kakšno napako naj bi storil. Teren je tam težak, spolzko je in poledenelo, pot je zavarovana z jeklenico. O okoliščinah lahko zgolj ugibamo. Lažje bi kaj rekli, če bi se, denimo, narobe vpel ali storil kakšno podobno napako.«
Enci se bo Miklavca vselej spominjal kot izjemno prizadevnega moža, ki nikdar ni odlašal, ko je bilo treba priskočiti na pomoč, ne glede na uro in čas, pa naj si gre za službene akcije ali kako drugače. »Kot policist je služboval v Slovenskih Konjicah, sicer pa je bil tudi pripadnik celjske gorske policijske enote. Rad je bil v gorah in planinah. Vzpenjal se je po gorah Južne Amerike, bil je na Anapurni v Nepalu, rad je osvajal vrhove. Bil je izjemno dober smučar, univerzalni športnik, predvsem pa dober alpinist. Hribovci so dobri ljudje, tudi o Gregi lahko povem samo dobre stvari.«
Boleča izguba
GRS Koroška je kmalu po prejemu tragične novice na svoji spletni strani objavila žalostno vest. »Naša enota šteje 26 aktivnih mož, skupaj nas je sicer 36, toda teh deset je podpornih članov in jih ne vključujemo več v reševalne naloge. Izguba vsakega se nam zelo pozna, ko gre za specifične akcije, pa je ta primanjkljaj še toliko večji,« sklene Enci.
Skrbel za varnost v gorah
Julija 2012 je Miklavc s policijskim kolegom Borisom Trbovškom na območju Kamniško-Savinjskih Alp sodeloval pri obsežnih aktivnostih za zagotavljanje varnosti ljudi v gorah, pri čemer jima je pomagal še tržni inšpektorat v Dravogradu. Policisti so ugotovili, da se vse več ljudi odloča za aktivno preživljanje prostega časa v gorah, vzporedno s tem pa se povečuje število gorskih nesreč. Po statistiki jih največ nastane prav zaradi zdrsov in padajočega kamenja, pogosto pa se kot sekundarni vzrok pokaže slaba psihična in telesna pripravljenost pohodnikov kakor tudi pomanjkljiva oprema in znanje. Kakor sta ob koncu dejala Miklavc in Trbovšek, ju je še posebno razveselilo dejstvo, da od koče na Okrešlju do vstopa v Turski žleb nista naletela na pohodnika s pomanjkljivo opremo, toda zunaj te trase je kar mrgolelo tako imenovanih planincev v opankah, natikačih ali celo damskih čevljih. Večina je upoštevala opozorila in nasvete, naletela pa sta tudi na takšne, ki na težjih gorskih poteh niso uporabljali čelade in druge predpisane opreme.
Zaljubljen v hribe in gore
Pri GRS Koroška so se nanj spomnili z zapisom na svoji spletni strani, sožalje svojcem pa je na spletu izrazil tudi Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS): »Počivaj v miru, Gregor. Svojcem in družini izrekam iskreno sožalje.«
Pod njegovim zapisom se je zvrstilo premnogi zapisov sožalja in sočutja. »Miki, počivaj v miru in upam, da ti bo lepo tam, kjer si,« je zapisal eden od komentatorjev. Drugi pa: »Gregor, moj mentor, počivaj v miru.«
»Naj počiva v miru. Poleti sem ga spoznal na Uršlji gori. Bil je zaljubljen v hribe in gore,« še lahko preberemo na spletu. In pa: »Počivaj v miru, sošolec iz osnovne šole. Moje sožalje svojcem.«
Primož Škerl
