O življenju Vlasta Kopača

častnega predsednika Planinske zveze Slovenije

KOPAČ, Vlasto – Vlaj (Nova vas pri Žireh, 3. 6. 1913); inženir arhitekt in grafik, alpinist, javni in kulturni delavec. L. 1934 se je vpisal na oddelek za arhitekturo Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani pri Jožetu Plečniku. Pri Plečniku je od 1938 do 1941 risal načrte in detajle za nove Žale in druge stavbe ter opravljal kontrolo del na Žalah. Zaradi komunistične propagande je bil 1936 obsojen na 4 mesece zapora; od 1938 je bil KPS. Tedaj je delal grafike z narodnoobrambno vsebino.

Leta 1935 je bil soustanovitelj Akademske sekcije Slovenskega planinskega društva na Univerzi, s tovariši opravljal prvenstvene alpinistične vzpone, bil leta 1940 v prvi zimski alpinistični odpravi v Durmitor ter narisal Razgled z Grintovca.

Od 1941 do oktobra 1943 je med okupacijo v dokumentni tehniki CT KPS risal najzahtevnejše dokumente in drugo gradivo. Oktobra 1943 ga je aretirala domobranska politična policija. Januarja 1944 je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau. Tam je kot član ilegalnega partijskega komiteja, pol leta tudi kot njegov sekretar pomagal interniranim tovarišem. Že v taborišču je skrivaj risal taboriščne motive in jih vse ohranil kot izredno dokumentarno gradivo.

Po osvoboditvi 1945 je bil v propagandni komisiji IO OF in projektivnem biroju Ministrstva za gradnje LRS. 1946 je postal predsednik Odbora za planinstvo in alpinistiko pri Fizkulturni zvezi Slovenije in skrbel za organizacijo in opremo alpinističnih odsekov. Pripravil je načrte in sodeloval pri gradnji zavetišča pod Skuto in spomenika padlim planincem v Kamniški Bistrici. Pisal je članke s strokovno planinsko, zgodovinsko, etnografsko in jezikoslovno vsebino ter opremljal Planinski vestnik.
Oktobra 1947 so ga aretirali in osumili sodelovanja z gestapom v taborišču. Avgusta 1948 je bil na insceniranih dahavskih procesih obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Aprila 1952 je bil pogojno izpuščen.

Bil je zaposlen v Domu, podjetju za domačo obrt. Leta 1957 je uspel preprečiti, da bi podrli enkratno pastirsko selišče na Veliki planini in zgradili zadružne hleve. Poskrbel za zaščito in prostorsko ureditev Velike planine, izbral traso žičnice in pripravil načrte za obe postaji. Med leti 1963 in 1969 je bil ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljane. Pomembna je njegova vloga pri urbanističnem urejanju Zaplane, skrbi za zaščito ljudske dediščine. Pripravil je precej pomembnih razstav o planinstvu in gorskem reševanju. Njegova so številna spominska obeležja NOB. Leta 1978 je pripravil prostorsko ureditev spomenika štirim srčnim možem v Bohinju. Bil je član Odbora za zaščito Plečnikove dediščine in je zaslužen za obnovo propadajočih Žal in ljubljanskih Tržnic in je zato prejel Plečnikovo priznanje in odličje ter Steletovo priznanje.

Prizadeval si je za zbiranje dokumentacije o taborišču Dachau in o dahavskih procesih. Postopno je sledila pravosodna, politična in moralna rehabilitacija. Leta 1976 je bila objavljena razveljavljena sodba, leta 1986 so bile odpravljene posledice obsodb. Tega leta je bil na 10. kongresu ZKS skupaj s tovariši rehabilitiran tudi politično. Leta 1989 je bil na Žalah postavljen kenotaf žrtvam procesov. Sodeloval je pri pripravi zbornika Dachau.

Leta 1989 so ga slovenski planinci izbrali za častnega predsednika PZS. Za delo v planinstvu je prejel red dela s srebrnim vencem.

Leta 1995 je diplomiral kot inženir arhitekt. Leta 1999 mu je predsednik Republike Slovenije za njegove »zasluge pri ohranjanju naše kulturne dediščine, za celotno življenjsko delo in za vse, kar je dobrega naredil za Slovenijo« podelil najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak Republike Slovenije.
Ves čas je spremljal delo v planinski organizaciji, še posebej v Gorski reševalni službi Slovenije. Bil je predsednik odbora alpinistov veteranov. Še naprej je vsem pomagal s svojim izredno bogatim in širokim znanjem, z izredno lepimi ilustracijami in opremo člankov, revij, publikacij in knjig. V zadnjem letu je uspel pripraviti izbor svojih člankov za objavo v knjigi Iverí z Grintovcev, ki jo je bogato opremil s svojimi ilustracijami. Knjiga, ki jo bo izdala Planinska založba kot šesto v zbirki Med gorskimi reševalci, je šla v tisk tik pred njegovo smrtjo.

France Malešič

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja