O breznu na Kaninu

27. aprila letos je smučar padel v neraziskano brezno na območju Skripi. Do danes smo se jamarji ukvarjali s problemom, kako je lahko tako impozantno, razsežno in globoko brezno na tem sorazmerno odlično preiskanem terenu ostalo neregistrirano.

Brezno predstavlja podzemeljsko nadaljevanje ogromne zajede, ki seka SV steno Malega Skednja od vrha do vznožja stene.
Mali Skedenj je v bistvu dolgo in ozko skalno sleme s strmimi stenami na SV in JZ strani. Na JZ strani masiva leži v istem prelomu do globine 165 m raziskano brezno, ki se zelo verjetno nadaljuje, a napredovanje ovira leden zamašek. Na določeni globini se zelo verjetno združi z breznom, v katerem se je zgodila nesreča.
Brezno na SV strani slemena, v katerem se je zgodila nesreča, je bilo popolnoma neznano do avgusta lani, ko so ga obiskali jamarji Jamarskega društva Rakek. Zaradi nenehnega rušenja ledu, ki oklepa celotno brezno, so raziskave zaključili na globini 100 m, led pa je po njihovi takratnih izjavah grmel vsaj še 150 m dalje v globino.
Po razgovorih z jamarskimi reševalci lahko sklepamo, da se brezno na globini kakih 200 m nadaljuje skozi prehode med steno in ledenim čepom, o čemer priča bučanje vode, ki se cedi iz snega in ledu v vhodni vertikali.
Najpomembnejše je dejstvo, da odprtega žrela še nekaj let nazaj ni bilo. Vhodi v brezna so bili zatrpani s snežnimi in ledenimi zamaški, ki so jih mile zime in vroča poletja zadnjih let pretalila. Situacija je pravzaprav enaka, kot snežni mostovi na ledeniških razpokah.
Pod Malim Babanskim Skednjem vodi stara vojaška pot iz prve svetovne vojne. Tik ob poti so slovenski jamarji leta 1996 naleteli na ogromno žrelo, se spustili vanj in Slovenija je postala svetovni rekorder v vertikalah. Brezno se spušča popolnoma navpično 643 m globoko. Še leto ali dva prej pa je na tem mestu obstajala 10 m globoka vrtača s snegom na dnu.

Zaradi navedenih dejstev velja opozoriti planince, turne smučarje in alpiniste, naj si s snegom iz podobnih vrtač nikar ne gasijo žeje, oz. naj to počnejo izredno previdno, ker se lahko nepričakovano znajdejo nekaj sto metrov nižje brez upanja na rešitev.

Tone Palčič

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja