Tedenski pregled časo-pisja, …
Janja Garnbret je že petič v svoji karieri postala slovenska športnica leta. 25-letnica si je naziv prislužila predvsem z osvojeno zlato medaljo na olimpijskih igrah v Parizu. “Vsako leto rečem, da naslednja sezona ne more biti boljša. To bom nehala govoriti,” se je pošalila. Kot vidimo, ji vedno bolje gre tudi nastopanje na odru Cankarjevega doma, ne le na plezalni steni, so zapisali v sportkubu N1 (in seveda če drugje).
Tudi v Kobaridu gorska reševalna služba? Na Radiu Robin lahko beremo (in poslušamo) o tem, da povsem spremenjeno Posočje zahteva dodatna vlaganja. Turizem ima svojo ceno, ki jo moramo vsi plačevati, dobički gredo pa v zaradi nekontroliranih prilivov v žepe pooblaščenih … Kobariški Center za zaščito in reševanje bo zaključen v prihodnjem letu.
V Slovenskih novicah Janez Mihovec ponuja ideje za izleta. Po sončnih pobočjih Karavank. Z Jesenic se prek planine Pusti rovt namenimo proti Belski planini, od tam pa naprej proti Korenščici, ki ima 1764 metrov višine. In potep na markanten vrh nad srednjeveškim mestom. Mimo prelepe cerkve svetega Tomaža se povzpnemo na Lubnik, kjer nas pozdravi velika planinska koča.
Tina Horvat pa piše o dogajanju pred petimi leti, ko je malo pod vrhom ene najbolj divjih in samotnih gora v Sloveniji – 2589 metrov visokega Spodnjega Rokava – omahnil v smrt gorski tekač in turni smučar Jure Ribnikar iz Seničnega pri Tržiču. Na kranjskem okrajnem sodišču se je sedaj začela odškodninska pravda. Juretovi starši in sestra tožijo njegovega prijatelja Nejca, Kuharja, s katerim je bil na poslednji turi. Oče Janez Ribnikar, mati Mirjam Ribnikar in sestra Saša Ribnikar od enega naših najuspešnejših tekmovalnih turnih smučarjev in gorskih tekačev zahtevajo 46.000 evrov odškodnine, saj ga krivijo za Juretovo smrt. Nesreča se je zgodila v 700 metrski alpinistični smeri Potočnik–Tominšek v Spodnjem Rokavu. Težavnost je ocenjena s stopnjo III/I–II. To pomeni, da gre za plezalske težave, ki jih večina obvlada brez navezovanja, razen v najtežjem mestu na vrhu, v izstopnem kaminu, ocenjenem s III. Tam je za neizkušene potrebno varovanje, …
V Gorenjskem Glasu piše Alenka Brun o asfaltiranju ceste v Ravensko Kočno. Še pred postavitvijo zapornic, ki sta tudi del procesa umirjanja prometa na Jezerskem, so se na občini zavezali, da bodo denar, ki ga bodo pridobili s pomočjo zapornic, vračali v obnovo ceste. Zdi se jim namreč edino prav, da cesto, ki jo zaračunavajo uporabnikom ohranjajo v dobrem stanju. Tokratna investicija, vredna okoli 120 tisoč evrov, je sicer bistveno višja od sredstev, ki so bila zbrana v dveh sezonah uporabe zapornic, a so se kljub temu odločili, da cesto asfaltirajo. Asfaltiranje bo potekalo v dveh fazah. Po načrtu so eno fazo že zaključili – obnovili in asfaltirali so najbolj poškodovani del ceste, dobrih tristo metrov klanca. V prihodnjih letih pa bo prišla na vrsto še druga faza.
Maša Likozarpiše o tem, da je na kranjskem okrožnem sodišču potekal predobravnavni narok za plezalnega inštruktorja in alpinista Andreja Pikona iz Bohinja, ki ga obtožnica bremeni storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Tožilstvo mu očita, da je ferato Ožarjeni kamen, na kateri je julija 2021 umrla tuja plezalka, izdelal na krušljivem in nevarnem območju. Pikon krivde ni priznal.
O Zlatorogu in pastirju Jaki iz Zasipa piše Dragica Marta Sternad Kenda.
Jelena Justin pa o Col Marende (2080 m). Vrhu na skrajnem zahodu Karnijskih Alp, ki je idealen za krpljanje. Proti vrhu je sicer malce bolj strmo, a razgled več kot navduši. Izhodišče ture je prelaz Razzo (Sella di Razzo), kjer je tudi planina Razzo (Casera Razzo). Do izhodišča je iz Kranja okoli 200 kilometrov. S Tolmeča/Tolmezza v Ovaro naprej skozi Prato Carnico, ki je vasica v več kot 20 kilometrov dolgi dolini Pesarina, ki se mimo Auronza čez znani prelaz spusti do mondene Cortine d’Ampezzo v prelestnih Dolomitih …
V Poletu Janez Kušar piše se sprašuje o tem, kaj imaš od tega, če tečeš na hrib?
Kakšne so prednosti teka na hrib? Doseganje vrha klanca je majhno zmagoslavje, ki bo povečalo samozavest sredi vadbe.
