Nuntiumas 5/25

Tedenski pregled časo-pisja, …

Med najbolj hvaležnimi gorsko-novinarskimi temami je vsekakor poročanje o tem, da bodo zaradi gneče na Everestu občutno višje cene dovoljenj za plezanje. Alpinisti so nepalsko vlado večkrat kritizirali, ker je izdala preveč dovolilnic za vzpon na 8848 metrov visoko streho sveta. Povsem neme gore in planine so v zadnjem času priča povečanemu pobiranju pristojbin, a o tem v Delu ne poročajo, …

V Večeru, med intervjuji – V gore ne hodimo le zato, da bi pretegovali mišice. Žarko Rovšček je odličen poznavalec alpinističnih podatkov in zgodb ter prijeten sogovornik. Pred kratkim je izšla knjiga Iskri se beseda, ki jo je skupaj z legendarnim vodjo himalajskih odprav Tonetom Škarjo, (Škarja je med nastajanjem knjige preminil) napisal in tudi uredil Žarko Rovšček. Doktor veterinarske medicine v pokoju in publicist iz Tolmina je ob poklicnem delu vse življenje zaprisežen ljubitelj gorskega sveta. Več kot 50 let je aktivist Planinskega društva Tolmin in četrt stoletja ureja njihovo glasilo Krpelj.
Objavlja domoljubne članke, članke s področja planinstva in primorske polpreteklosti, sodeloval pa je tudi pri nastanku in objavil že kar nekaj knjig s teh področij. Sodeloval je tudi pri najnovejši knjigi Planinske založbe Mojstranške veverice, kjer je opravil strokovni pregled.

Na Radio prvi lahko prisluhnete Bojanu Leskovcu in Tomu Česnu: Vsakdo ima v sebi noro idejo, ki ni povšeči niti njegovim najbližjim. Letos mineva 50 let, odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
Aljana Jocif pa predstavlja Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih premikale meje, osvajale tudi najvišje vrhove tujih gorstev ter postavile pomembne mejnike slovenskega alpinizma. Alpinizem so povezali s predanim gorskim reševanjem. Čudoviti svet premagljivih sten in prvenstvenih smeri je osmišljal njihove cilje. Mojstranške veverice so prejele tudi priznanja za življenjsko delo Planinske zveze Slovenije. Njihovi pomembni dosežki in dejavnosti so opisani tudi v novi knjigi Vladimirja Habjana.

Pri Primorskem dnevniku so napovedali prihod svetovno znanega alpinista, gosta SPDT Krzysztofa Wielickega. V zgodovino alpinizma se je vpisal s prvim zimskim vzponom na streho sveta. V petek, 24. januarja je predaval v Narodnem domu v Trstu, …

V Dnevniku Monika Kubej v sodelovanju s projektnimi organizacijami predstavlja mlajšim, ki še niso, in starejšim, ki niso več navajeni idejo, Kako z javnim potniških prometom na izlet v gore. Čezmerna individualna motorna prometna obremenitev ogroža občutljiv gorski svet, hkrati pa zmanjšuje doživljajsko izkušnjo obiskovalcev. Tudi v Sloveniji se je mogoče odpraviti v gore z javnim potniškim prometom (JPP). To ni vedno preprosto in obiskovalcem prijazno in država bo morala še marsikaj izboljšati, a ključnega pomena je sprememba naših navad.

V Gorenjskem Glasu Urška Peternel piše o Leopoldu Bizalju, ki se je lani na Španov vrh povzpel 265-krat in s tem zmagal v akciji Osvajalec Španovega vrha. »To je odličen način rekreacije, zlasti za starejše, ki se ne podajajo v kakšne višje gore. Slaba ura hoje navkreber, slaba ura navzdol, užitek in enkratni razgledi,« pravi Hrušičan, ki bo prihodnje leto dopolnil sedemdeset let. Do takrat pa si je zadal še en cilj: da bi seštevek vseh vzponov znašal 1956, kot je letnica njegovega rojstva.
Suzana P. Kovačič v luči vse bolj aktualnega pomanjkanje delovne volje povzema iskanje oskrbnikov. Konkretno Planinsko društvo (PD) Škofja Loka išče oskrbnika za oskrbovanje koče na Lubniku, možnost nastopa dela bo s prvim avgustom letos. Kot je povedal predsednik PD Škofja Loka Janez Pintar, dosedanja oskrbnica v domu na Lubniku odhaja na zasluženi oddih in v pokoj. »Do sedaj nismo imeli težav z delovno silo v obeh kočah, na kar smo izredno ponosni. Naša ekipa, ki dela v domu na Lubniku in koči na Blegošu, je izjemna in predana svojemu delu,« je poudaril Pintar. Društvo sprejema ponudbe za oskrbnika koče na Lubniku do 31. marca, razpisni pogoji so objavljeni na njihovi spletni strani. In kot je dodal: »Kaj bo prinesla prihodnost, ne vemo, vendar se bomo še naprej trudili, da se pohodniki in obiskovalci vračajo v dolino zadovoljni. Zavedamo se, da so obiskovalci postali zahtevnejši, vendar naše načelo ostaja enako: planinska koča bo vedno zavetišče za planince. Ponudba hrane in pijače bo še naprej primerna planinski koči.«
Simon Šubic povzema dogajanje v Blejski koči. Koča, ki so jo minuli konec tedna izpraznili zaradi prisotnosti škodljivih plinov, po izvedeni sanaciji danes znova odpira vrata vsem obiskovalcem. Plin je minuli petek uhajal iz konvekcijske peči, ki je bila uporabljena prvič, so za STA pojasnili v Blejski koči. »V sodelovanju z ustreznimi službami so bile izvedene temeljite meritve in sanacijska dela. Težave, ki so bile povezane z uhajanjem plina, so bile v celoti odpravljene, kar so potrdili tudi strokovni pregledi in dodatne meritve. Vzpostavljen je bil tudi dodatni nadzorni sistem, ki zagotavlja, da so prostori koče popolnoma varni za vse obiskovalce in osebje,« so na svoji Facebook strani v torek sporočili iz Blejske koče. Ob tem so znova izrazili obžalovanje zaradi neljubega dogodka, ki je minuli petek terjal posredovanje radovljiških gorskih reševalcev in zdravniško oskrbo treh obiskovalcev koče. Kot so zagotovili, so takoj po dogodku sprejeli vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja obiskovalcev. »Hvaležni smo gorskim reševalcem, gasilcem in drugim strokovnjakom za hitro in strokovno posredovanje ter vsem našim obiskovalcem za razumevanje in podporo,« so poudarili.
Jelena Justin povabi na Monte Capanne (1019 m). Za otok Elbo velja, da ima več planinskih poti kot pa cest. Ko jo obiščeš tudi na licu mesta, vidiš, da je po popolnoma res. Tokrat bo z vami delila opis poti na Monte Capanne. To je s 1019 metri nadmorske višine tudi najvišji vrh otoka. Na vrh se gre iz slikovite vasice Marciana po grebenski poti, katere del je tudi ferata, ki nosi oceno B. Kako sploh pridemo do Elbe? Trajekt na Elbo vozi iz pristanišča Piombino, na otoku pa sta dve pristanišči – Portoferraio, ki je tudi glavno mesto otoka, ter manjše Rio Marina, …

V Slovenskih novicah se je Janez Mihovec podal po pobočjih mogočne gore. To je Javornik pod Storžičem. Na tej planini je mala umetna uravnava, na njej stoji Krničarjev dom.
Miroslav Cvjetičanin pa meni, da revolucijo na snegu prinašajo prve 100 % aluminijaste smuči, ki spreminjajo prihodnost smučanja. Aluminijaste smuči bi lahko preoblikovale prihodnost smučanja, saj postavljajo nove standarde v industriji.
Janez Kušar piše, da je vožnja z gorskim kolesom pozimi lahko čudovita avantura, vendar zahteva dodatno previdnost in pripravo. Mraz, spolzka podlaga in krajši dnevi prinašajo posebne izzive, ki jih je treba upoštevati za varno in prijetno kolesarjenje.

Na Siolu Alenka Teran Košir o več kot tisoč obiskovalcev smučišča med vinogradi Globoki klanec. Ste vedeli, da je tudi v vinorodni Prlekiji možna smuka? To že vse od leta 1997 dokazujejo prizadevni prostovoljci iz Smučarskega kluba Sveti Tomaž, ki se trudijo, da je na nekaj več kot 500 metrov dolgem smučišču z imenom Globoki klanec mogoče smučati in sankati.

Na N1 o tem, da Bohinj velja za enega od biserov naše države, ki ga vsako leto obišče več kot pol milijona turistov. Cenovni razpon nastanitev je zelo širok, pogledali so, kje so najdražje in znašajo kar 800 evrov na noč.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja