Tedenski pregled časo-pisja, …
V Žurnalu Saša Despot piše o “našem” bivaku, ki je tako atraktiven, da razmišljajo o zaprtju. Da je bilo povečanje in poveličevanje zastonjskih bivakov v obdobju strme rasti turizma povsem nesmiselno, je jasno vsem, le planinskim delavcem ne. In potem jok in stok, …
Nekaj argumentov
Prav tako imajo na tem območju več dela gorski reševalci, ki rešujejo slabo pripravljene pohodnike. Do njega vodi zgolj ena in še to nemarkirana pot iz Konca čez Žmavčarje. Tega se dobro zaveda Gašper Pintar, član alpinističnega odseka PD Matice, ki za bivak skrbi. Pintar poudarja, da je namenjen le prenočevanju v sili in lažjemu izvajanju dostopov ter vzponov v gorah pozimi. Po njegovem mnenju bivak dodatne reklame ne potrebuje, saj se je v zadnjih letih dodobra zasidral v srca planincev.
Njegov društveni kolega Edo Grabrijan doda, da takšne popularizacije bivaka zaradi njegove “arhitekturne promocije” na društvu niso pričakovali, niti si je niso želeli. S pomočjo sodobne tehnologije je postal želen cilj posameznikov, parov in celo skupin, ki si želijo “glamping hiške v gorah”. “To sklepam na podlagi mnogih povpraševanj preko elektronske pošte, v večini primerov tujcev, ki si želijo pristnega doživetja slovenskih gora s kančkom udobja. Sicer, zakaj pa ne? Problem nato nastane, ker množičnost pogosto vodi do takšnih ali drugačnih težav,” razmišlja član PD Matica.
Se bodo torej avtorji promocije in arhitekti tudi kaj oglasili, posuli s pepelom? Nasprotnike so dodobra povozili …
V Gorenjskem Glasu Jelena Justin piše o Kralju panorame – Sveto brdo (1752 m). Najvišji vrh Velebita je Vaganski vrh, a domačini precej raje obiskujejo Sveto brdo, ki je drugi po nadmorski višini. Markantna piramida. Razgled z njega navduši in če kje, potem tukaj dobimo občutek, da gore ljubijo morje.
Avtocesto A1 (Zagreb–Ploče) zapustimo na izvozu Maslenica ter se peljemo proti Paklenici. Za vasico Rovanjska tik pred naseljem Modrić bodimo pozorni na oster levi ovinek. Tam zavijemo desno na ozko asfaltno cesto, ki se precej strmo vzpenja. Po slabih dveh kilometrih smo na širšem križišču, kjer zavijemo levo na makadamsko cesto, ki ji sledimo nadaljnjih deset kilometrov, kar nas pripelje do izhodišča na Libijski kosi. Parkiramo na desni strani in odpre se nam čudovit razgled na Karinsko in Novigrajsko morje. S parkirišča se usmerimo desno nekaj korakov, potem pa zavijemo levo na novozgrajeno cesto, ki ji sledimo do nekdanjega naselja Rončević oz. do konca ceste. Tam zagledamo možica, ki nas usmeri desno. Slabo vidna stezica nas vodi okoli hriba Čovik in nas pripelje do markirane steze na sedlu Izza Čovika. Nadaljujemo kar naravnost, …
Po Medvedovi poti do najpomembnejše najdbe v Evropi. Gotovo ste že slišali za Potočko zijalko, veste tudi, kje je? V Večeru in Primorskih novicah (pa morda še kje), vas Branka Bezjak vabi k razkriti skrivnosti Olševe.
V Slovenskih novicah vam Janez Mihovec predstavlja kočo, kapelico in čudovit razgled. Piše, da je Molička planina priljubljena planinska točka, ki se skriva pod mogočno Ojstrico. Seveda je treba z avtom čim višje, zato drugih (prelepih) poti do tja niti ne navede. Kdo neki pa še hodi na planine in gore iz doline peš in to iz gorniške vasi?
Pri National Geographic Slovenija so pripravili zapisa o obnavljanju prvobitne narave. Visoko v romunskih Karpatih se uresničujejo podjetni načrti za obnovitev starodavnih ekosistemov in tam se spet množijo volkovi, risi, bizoni in medvedi. Toda kakšno ceno bodo plačali ljudje, ki živijo v bližini?Risova vrnitev v triglavske gore pa je pomemben korak v smeri, da je ris v naših gozdovih spet varen pred izumrtjem. Kot povzema avtor, moramo zagotoviti še povezljivost med Julijskimi Alpami in gozdovi Notranjske. Ta je zelo okrnjena predvsem zaradi avtoceste Ljubljana–Koper, kjer že dolgo čakamo na postavitev prvega “zelenega mostu,” namenjenega prehajanju živali. Ko bo odpravljena še ta ovira, bo pikasta mačka lahko spet sama skrbela za prenos genov, in upajmo, da odlovi in preseljevanje v prihodnje ne bodo več potrebni.
Kontroverzne osebnosti so ljudje, ki zaradi svojih dejanj, izjav ali osebnosti vzbujajo močne občutke pri ljudeh. Zakaj to počnejo, zavisi od tega, če gre za lastno potrebo ali pa po ukazu – naročilu drugih. Med gorskimi reševalci skoraj edinega, ki sodi v obe kategoriji, lahko berete ali poslušate odgovore, ki jih je dobila Ksenija Tratnik na RTV. Gorski reševalec Matjaž Šerkezi: Nekdo gre dvakrat v hribe, pa bi bil že gorski reševalec ali vodnik …
