Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Sedem desetletij poti, ki jo riše mladost je 16. oktobra v ljubljanskem SiTi teatru slovesno zaznamovala 70-letnico delovanja. Jubilej ni bil le praznik ene komisije, temveč srečanje generacij prostovoljcev, mentorjev, vodnikov in mladih planincev, ki so v sedmih desetletjih soustvarjali eno od vzgojnih zgodb slovenskega planinstva.
Mladinska komisija PZS je bila imenovana aprila 1956 na Šmarjetni gori z namenom vzgoje in izobraževanja mladih v duhu planinskih vrednot. Iz njenega delovanja so zrasli številni programi, ki so zaznamovali otroštvo in mladost tisočev Slovencev: Ciciban planinec, Mladi planinec, planinske šole, Mladinski vodniki, orientacijska tekmovanja, tabori, usposabljanja in tekmovanje Mladina in gore.
Ob jubileju so se poklonili tudi enemu od ustanoviteljev komisije, Jožetu Melanšku, ki je prejel priznanje za pionirski prispevek k nastanku in razvoju mladinskega planinstva. Posebno priznanje je prejela tudi dolgoletna strokovna sodelavka Veronika Susman za tri desetletja predanega dela z mladimi.
Zbrane je prek videonagovora pozdravila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da planinstvo mladim ne pomaga le osvajati vrhov, temveč jih uči odgovornosti, solidarnosti in spoštovanja sveta okoli sebe. Predsednik PZS Martin Šolar pa je izpostavil, da prihodnost nastaja v planinskih društvih, šolskih krožkih, na taborih in izletih, kjer mladi pridobivajo prve izkušnje z gorami.
Današnja načelnica Ana Skledar je ob jubileju poudarila pomen radovednosti, sodelovanja in medgeneracijskega prenosa izkušenj. Prav slednje je ena največjih vrednot Mladinske komisije, ki že desetletja povezuje mlade z naravo in ljudmi.
Posebno zanimivost predstavlja dejstvo, da je bila Mladinska komisija dolga leta tudi nekakšna kadrovska šola slovenskega planinstva. Iz njenih vrst so izšli številni poznejši voditelji planinskih organizacij, med njimi tudi trije poznejši predsedniki Planinske zveze Slovenije: Tomaž Banovec, Andrej Brvar in Bojan Rotovnik.
Sedemdeset let delovanja tako ni le zgodovina ene komisije, ampak zgodovina neštetih mladih korakov po planinskih poteh. Korakov, iz katerih so se rodila prijateljstva, prostovoljstvo, odgovornost do narave in ljubezen do gora, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Mladinska komisija je v teh desetletjih pustila sled, ki je mnogo širša od planinskih poti, saj je soustvarjala tudi vrednote in ljudi, ki danes predstavljajo pomemben del slovenskega planinstva …
V Nedeljskem Katja Petrovec naslavlja … Mlada Štajerka prevzela odgovorno vlogo brez plačila: »Za ta položaj se nihče ravno ne grebe«. Ana Skledar, načelnica mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, je svoje otroštvo preživljala na planinskih taborih, danes pa pomaga nove generacije mladih navduševati za varno zahajanje v gore.
ŠF … Po moževi smrti pri 63 letih osvojila Everest: »Nikoli ni prepozno za nov začetek« Eva Steinwald je po 26 letih zakona ob izgubi moža ostala pred vprašanjem, kako bo živela brez njega. Odgovor je začela iskati v gorah. Danes, pri 64 letih, osvaja najvišje vrhove sveta in dokazuje, da za nove začetke ni nikoli prepozno.Katja Petrovec
V Slovenskih novicah Janez Mihovec ponuja … Ideja za izlet: razglednika, povezana z grebenom. Nad Kranjsko Goro se dviga Ciprnik, do vrha potrebujemo tri ure, še pol ure naprej nas čaka Visoka peč; oba vrhova lahko obiščemo vse leto.
V Dnevniku Vesna Levičnik … Pohodniki občudujejo Menino planino, a le redki vedo, kdo ohranja njeno podobo. Ko govorimo o pašništvu na Kamniškem, najprej pomislimo na Veliko planino, krave in pastirske bajte. Le nekoliko dlje pa je Menina planina, kjer je podoba drugačna, precej manj turistična, a zato morda še bolj pristna. Na njenih pašnikih so že od nekdaj imele pomembno vlogo ovce, danes pa se rejci drobnice srečujejo z izzivi, zaradi katerih tradicionalna paša še zdaleč ni več samoumevna.
Za 24ur H.V. piše: Gori Hochvogel na meji med Nemčijo in avstrijsko deželo Tirolsko grozi nov obsežen podor, pri katerem bi se lahko po pobočju zrušilo do 400.000 kubičnih metrov skalovja. Junija se je to že zgodilo, odlomilo se je približno 2000 kubičnih metrov skalovja.
Na MMC RTV SLOse najde prispevek T. K. B. … Spanje na 2620 metrih? Vrata odprl najvišje ležeči hotel v Franciji. Prenočevanje z razgledom. Po treh desetletjih je nedavno svoja vrata znova odprl najvišje ležeči hotel v Franciji, Hôtellerie des Laquets, ki dopustnikom ponuja veličastne razglede na okoliške vrhove Pirenejev.
D. S. M., Aljana Jocif, Radio Slovenija … PZS: Rezervacijski sistem v kočah je nujen. Ob koncu planinske sezone. Poletna planinska sezona se končuje, koče v visokogorju so zaprte, številne v sredogorju so odprte le ob koncih tedna.
D. S. M./STA … V visokogorju je ponoči prvič pred novo zimsko sezono zapadel sneg. Na Kredarici so ga namerili deset centimetrov. Kredarico je prva snežna odeja v novi sezoni prekrila dokaj pozno, saj jo običajno sneg za kakšen dan pobeli že septembra.
V Večeru Rozmari Petek … Lučka plazova, ki še danes v skrbi spravljata občane: Nabavila sva si stroje, zdaj pa nimava kaj početi brez kmetije
SiOL/Matej Podgoršek: Stol in Vrtača kot ju ne poznamo! Ovčji vrh na sončen dan z milijon oblaki …
V Primorskem dnevniku so zapisali, da so gorski reševalci 14. oktobra popoldne reševali slovenskega planinca. Moški, letnik 1971, je poklical številko 112, potem ko je grdo padel med sestopom z grebena Forcella Las Busas proti kraju Forni di Sopra. Do nesreče je prišlo, ko je skušal skrajšati pot po melišču. Pri padcu si je izpahnil ramo, zaradi česar ni mogel sam nadaljevati sestopa. Deželna služba za nujno medicinsko pomoč Sores je aktivirala postajo gorske reševalne službe v Forni di Sopra, finančno stražo, reševalno vozilo in reševalni helikopter. Ta je dosegel planinca na nadmorski višini približno 1900 metrov, kjer je na melišču čakal na pomoč. Reševalca so z vitlom spustili 30 metrov do ponesrečenca, nato pa so ga uspešno dvignili v helikopter. Po zdravniškem pregledu na pristajalni ploščadi v Forni di Sopra je planinec povedal, da se želi sam odpraviti v bolnišnico v Sloveniji.
V Gorenjskem Glasu Marjana Ahačič povzema, da je država Triglavskemu narodnemu parku odobrila evropska sredstva za projekt VrH Julijcev 2. Evropski sklad za regionalni razvoj bo za projekt VrH Juljcev 2 prispeval nekaj več kot 1,5 milijona evrov. Gre pravzaprav za nadaljevanje predlani zaključenega uspešnega petletnega projekta, ki so ga v Triglavskem narodnem parku, vodilnem partnerju, poimenovali VrH Julijcev 2. Projekt podpira uresničevanje ciljev Slovenije in Evropske unije na področju varstva narave ter dolgoročnega ohranjanja naravne dediščine za prihodnje generacije, poudarjajo na pristojnem ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Jelena Justin pa je odšla na goro, ki ima dve imeni in vsaj tri poti do vrha. Ljubeljska Baba (1968 m) – Goro z dvema imenoma sem poznala, a ko mi je prijateljica prvič omenila današnjo pot, sem rekla: »Aja? Ja kje pa gre?« Zanimiv vzpon. Krušljivo, zato je uporaba čelade nujna. Karavanke.
