Nuntiumas 41/24

Alpinizem kot način življenja? V Metroplitanu so se razpisali in obnovili (uspešen) del življenja o Slovencih, ki sta spisala zgodovino: kje sta danes zakonca, ki sta se povzpela na najvišji vrh sveta in navdušila svetovno javnost? Beseda gre seveda o Mariji (Perčič) Štremfelj in njenem možu Andreju Štremflju.

Pri Siolu so precej naklonjeni plezalnim aktivnostim, kot so tekmovanja. Alenka Teran Košir tokrat piče o hitrostnem plezanju. O včasih nebodigatreba zdaj vse bolj zanimiv. V kakšni kondiciji je v Sloveniji hitrostno plezanje?
Matej Podgoršek pa predstavlja nasprotje: idilično planino Dolga njiva in še naprej, na samoten razglednik …

Prasketanje orožja je vse bližje. Grozeče podobe uničenja ne streznijo načrtovalcev takšnih “podvigov,” v katerih trpijo predvsem nedolžni. Če so v prvi svetovni vojni bili boj predvsem vojaki, sedaj gledamo pobijanje civilistov. Zato je včasih dobro zaiti v dolini reke Tolminke, kjer se nahaja poseben spomenik iz časa prve svetovne vojne, posvečen padlim avstro-ogrskim vojakom na območju tolminskega odseka soške fronte. Kratek zapis o čedalje bolj obiskani cerkvici je v Žurnalu.

Klement Jug je že sto let mrtev, a zapustil je pečat, ki ostaja. V založbi Sanje so letos natisnili dramatično pripoved po resničnem dogodku legendarnega alpinista in filozofa Klementa Juga. Besedilo prinaša izjemno pričevanje planinskega trmoglavca o samotni plezalni preizkušnji – o vzponu na Jalovec v nevihti, megli, mrazu, o izgubi orientacije, silovitem padcu, … Zgodbo o trmi in pogumu, polna dramatičnih trenutkov. Odlomek
Miha Naglič je v Gorenjskem Glasu povzel misli o knjižici. “Ta lepa knjižica je izšla ob stoletnici Jugove smrti v severni steni Triglava. Iz pisanja je razvidno dvoje: avtorjeva pogumna in (pre)drzna narava in dejstvo, da v svoji nesreči ni obupaval, ampak se je takoj lotil domala znanstvene analize položaja in iskanja rešitve. Po stroki je bil filozof in pristaš naziranja, da je z voljo mogoče premagati vse. Še posebej pomenljiv je tale stavek: »Pravzaprav si ne morem misliti lepše smrti, kakor bi bila zaradi padca v prepad …« Je bila njegova smrt zaradi padca v triglavski prepad res tako lepa?”
Tudi v Gorenjskem Glasu Jelena Justinpiše o tem, da: “ni lepšega kot obiskati vrhove, ki so manj znani in kamor ne hodijo trume ljudi.” Piše o Čisovcu (1419 m).

V Južni Koreji konec sezone svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Slovenka Janja Garnbret je osvojila peto mesto, potem ko je izpustila tri tekme. V Dnevniku so povzeli dogajanje z naslovom: Glavni trener bi si želel več finalnih nastopov.

Slovenci – narod planin ali parkirnin? V Delovi kolumni Piše Mojca Pišek o tem, da so razmere v slovenskem turizmu zrele, da Slovenci zahtevamo, da postane javni prostor tudi finančno in ne le načeloma dostopen vsakemu državljanu.
Varno gorsko kolesarjenje: kako zmanjšati možnost poškodb. V novi epizodi Delovega podkasta so se z gorskim kolesom podali na strme gorske poti. Za gosta so imeli Roka Ropreta iz Gorske reševalne službe Kranj in travmatologa Matica Cigliča, ki sta delila resnične zgodbe s terena, govorila o najpogostejših poškodbah gorskih kolesarjev in tudi svetovala, kako pravilno ukrepati ob nesrečah. Sašo Sever iz Zavarovalnice Triglav pa je v podkastu razkril, katera zavarovanja lahko gorskemu kolesarju zagotovijo dodatno varnost in kaj vključujejo.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja