Tedenski pregled časo-pisja, …
Ne glede na prepoved letenja v TNP (nekaterim je pač vse dovoljeno) so Julijske Alpe bogatejše za štedilnik, obnovljen bivak, …
Gregor Vezonik je lani končal svojo tekmovalno kariero v športnem plezanju, a je tudi po koncu želel ohraniti stik s tekmami in se odločil, da bo postavljal smeri za plezalce. Prehod je bil lahek, saj je bil sam vrhunski plezalec in ve, kaj tekmovalci potrebujejo. Postavljalci smeri niso pomembni le na tekmah, temveč so tudi del trenažnega procesa športnih plezalcev ter igrajo pomembno vlogo pri njihovi pripravi na tekme. Vezonik postavlja balvane za slovensko reprezentanco v športnem plezanju in sodeluje tudi z dvakratno olimpijsko prvakinjo, Janjo Garnbret. Korošica zelo ceni njegovo delo in verjame, da ga tudi v postavljanju smeri čaka uspešna kariera. Na val202.rtvslo.si je Gregorja gostila Mojca Breskvar …
Na N1 Tjaša Lorbek piše, da je v slovenskih gorah vse več ljudi – po mnenju nekaterih preveč. Triglavski dom na Kredarici poka po šivih, slovenski planinci pa na račun tujih turistov vse težje pridejo do prenočišča. S porastom števila obiskovalcev pa pada tudi njihova planinska kultura; negativne posledice množičnega turizma tako že pronicajo v najbolj priljubljene slovenske gore, kjer morajo obiskovalcem vse pogosteje pojasnjevati, da visokogorje ni ne hostel in ne smetišče. Izlete na Triglav zadnje čase izvaja ogromno turističnih agencij: “Zdi se mi, da to zdaj ni več planinstvo, ampak je bolj kot ne turizem,” je situacijo opisal Urh – iz tujine, najpogosteje Češke, Poljske ali Slovaške, prihajajo velike skupine s po okoli 30, včasih pa tudi 50 ljudmi …
Al. Ma., T. L. Š. poročajo na MMC RTV SLOskupaj s STA, da se je bolezen modrikastega jezika, ki se zadnje čase hitro širi med domačim govedom in drobnico, se zdaj potrjeno razširila tudi na divjad. Lovska zveza je na območju, na katerem je bolezen že navzoča, odkrila dve poginuli živali – gamsa in muflona.
M. K. pod naslovom: Za piko na i prenovljeni Aljažev stolp opremljen še s Triglavsko panoramo, sporoča, da se je z umestitvijo še zadnjega detajla sklenil proces celovite prenove Aljaževega stolpa na Triglavu. V notranjosti so namestili Triglavsko panoramo, naslikan pogled z vrha, za katero je Jakob Aljaž nekoč zapisal, da je najpomembnejši kos opreme stolpa.
T. O. piše, da je slovenska vlada sprejela sklep o povečanju minimalne kvote za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev v javni upravi. Število zaposlenih športnikov in trenerjev se bo povečalo za 53, in sicer z dosedanjih 130 na 183. Pri Ministrstvu za finance – Finančni upravi Republike Slovenije bo zaposlenih 21 športnikov in trenerjev, pri Ministrstvu za notranje zadeve – Policiji 59 športnikov in trenerjev, pri Ministrstvu za obrambo – Slovenski vojski pa bodo zaposleni 103 športniki in trenerji. Do zaposlitve so upravičeni športniki z veljavnim statusom kategoriziranega športnika olimpijskega, svetovnega ali mednarodnega razreda ter trenerji nacionalnih članskih reprezentanc z ustrezno licenco. Prednostno listo kandidatov vsako leto oblikujejo nacionalne panožne športne zveze, pri čemer se upoštevajo športni dosežki na največjih mednarodnih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva. Posebna kvota je predvidena tudi za športnike invalide, ki pogoje za zaposlitev izpolnjujejo v okviru Finančne uprave …
V Večeru D.Ži med kroniko piše o tem, da so štiri planince morali reševati v gorah Catskill v zvezni državi New York, potem ko so med izletom zaužili halucinogene gobe in se izgubili. Eden od njih je bil v tako močni omami, da ni bil sposoben sodelovati pri spustu, so sporočile državne oblasti.
Pri Primorskem dnevniku najdemo zabeležki, da so Gorski reševalci iz Možca, reševalci finančne policije in reševalni helikopter posredovali v vzhodnih Karnijskih Alpah, kjer se je češka družina z dvema mladoletnima otrokoma med sestopom z vrha Creta di Pricot na nadmorski višini okrog 1900 metrov znašla v težavah. Zašli so na nevarno območje, ki je bilo zaradi nedavnih padavin tudi spolzko, od koder niso mogli več nikamor. Reševalci so jih dosegli s helikopterjem in so se spustili do njih. Najprej so jih zavarovali s klini in vrvmi. Nato so jih z vitlom vsakega posebej potegnili na helikopter in prepeljali v bazni tabor, ki so ga namestili na planšariji Winkel. Reševalno akcijo so zaključili okrog 19.30.
G. reševalci iz Trsta pa so v soboto okrog 11. ure posredovali v Dolini Glinščice, kjer se je med plezanjem poškodovala 28-letna Tržačanka. Med padcem si je domnevno zlomila gleženj. Reševalci so bili v bližini na usposabljanju, zato so ponesrečenko hitro dosegli. Imobilizirali so ji nogo, nato so jo naložili na nosila in prenesli do ceste, pri čemer so jo med spuščanjem zavarovali z vrvmi. Predali so jo reševalcem deželne službe za nujno medicinsko pomoč 118, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Na kraju so bili tudi gasilci. Posredovanje se je zaključilo ob 11.30.
V Gorenjskem Glasu je Jelena Justin pri 5. najdaljši etapi prečenja Velebita – Peta etapa prečenja Velebita je najdaljša in najbolj naporna. Vmes se zna pojaviti kakšno vprašanje o smiselnosti početja, pa tudi pritrdilen odgovor, da je življenje lepo. Tako kot življenje gre tudi tukaj pot gor in dol, gor in dol ter na koncu spet gor. Ker je pred nami najdaljša in najbolj naporna etapa samega prečenja, predlagam, da zgodaj vstanemo, si pripravimo zajtrk in obvezno kavo ter vzamemo pot pod noge. Ne pozabimo si odtisniti kontrolnega žiga Šugarska Duliba. Pet minut stran od zavetišča je »bunar«, vodnjak, kjer si napolnimo vodni meh pa še kakšno dodatno stekleničko. Smerokaz na začetku poti nam pove, da nas do Stapa čaka pet ur hoje. To je približno tretjina poti. Na začetku pot vodi skozi gozd, ko dosežemo njegov konec, se pred nami odpre čudovit jutranji pogled na morje. Hodimo vzdolž južnega dela otoka Pag. Razgled je navdušujoč. Tukaj se nam tudi pokaže Bojin Kuk, nekje v daljavi. Ko bomo pod njim, bosta za nami dve tretjini poti …
Za Jano (svet24.s) je Jelka Sežun pripravila zapis o arheološkem parku Divje babe: “Med cerkvijo sv. Ivana na Šebreljski planoti, od koder se začne spust k dvema jamama Divje babe, in spodnjo, večjo jamo je 360 stopnic in 120 metrov višinske razlike, me posvari vodnik Peter Črnilogar – ki ga ne gre mešati z njegovim soimenjakom, županom Borovnice. Gremo v jamo? Vse v meni divje tuli, ne, za nič na svetu ne!!!”
Nekaj tednov nazaj pa se je Vasja Jager razpisala o dobrem duh Bovca in gora: legendo med gorskimi reševalci. Franc Čopi je legenda gorskih reševalcev – življenje je posvetil goram, ljudem in živalim. Njegova predanost še vedno navdihuje. Čez osemdeset jih šteje, pa vendar je njegov glas še vedno tako prodoren kot tedaj, ko je namesto radia skozi nepredirno meglo klical kolege po gori. V stotinah reševalnih akcij je doživel vse, kar človek lahko doživi v gorah – od Čehov v japonkah do mrtvih otrok. Tresel se je pod strelami, se opotekal v trdi temi, lovil pobegle koze, se veselil rešencev in jokal za ponesrečenci. Goram in sočloveku, pa tudi živalim, je posvetil svoje življenje in niti pomislil ni, da bi za to kadarkoli terjal kakšno plačilo.
V Primorskih novicah najdemo objavo o tem: Kako so v dolini Soče reševali zavezniške pilote. V Kobariškem muzeju so prvi petek v septembru obeležili 80. obletnico strmoglavljenja bombnika B-24 Liberator pod Krnom in reševanje zavezniške posadke. Prireditev so pripravili skupaj s sorodniki člana posadke Billa Pettyja. Ob tej priložnosti so odprli občasno razstavo Reševanje v dolini Soče (Rescue in Soča Valley). Njeni avtorici sta Pettyjevi vnukinji Michelle Alcott in Rebecca Key. Razstava vključuje tudi zvočne posnetke pričevanj članov posadke in njihovih rešiteljev, ki so jih posneli v minulih letih. Dogodka se je udeležilo več sorodnikov in prijateljev družine omenjenega člana posadke, med njimi tudi njegova najstarejša hči, pa tudi aktualni odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji Brian E. Greaney in Jennings T. Catlett, vojaški ataše ZDA v Sloveniji. Ob obletnici je izšel tudi slovenski prevod knjige Billa Pettyja, ki je svojo zgodbo zapisal že leta 1990. Knjigo z naslovom Pogrešan v akciji – dvainsedemdeset dni za sovražnikovimi linijami 1945 je v slovenščino prevedla Katja Pignatari.
V Delu Saša Bojc predstavlja Frana Pavlina, ki je bil najdejavnejši založnik razglednic svojega časa, njegove razglednice so postale nepogrešljiv del tako zasebnih kot muzejskih zbirk. Tudi v Gornjesavskem muzeju Jesenice, kjer vabijo na aktualno razstavo avtoric Špele Smolej Milat, Daše Čopi in Katje Žvan, jih hranijo vsaj 500, na njih pa je prepoznati podobe, ki so pogosto povsem drugačne od današnjih podob gorenjskih krajev od Vintgarja do Višarij, od železnice in industrije na Jesenicah do idiličnih vasic in planin Gornjesavske doline. Najrazličnejše podobe Gorenjske s konca 19. in začetka 20. stoletja, od planinskih vrhov do industrijske krajine, ki jih je v svoj fotografski objektiv ujel jeseniški fotograf in založnik Fran Pavlin, so v zlati dobi razglednic potovale po domovini in svetu v tisočih izvodov. Prinašale so sporočila, promovirale turizem in krepile narodno zavest, danes so dragocen vizualni dokument krajevne, kulturne in naravne dediščine Gorenjske in Slovenije.
Matej Podgoršek je na SiOlu krenil na pohod po samotni dolini za Kopico na mogočni Kanjavec …
V Slovenskih novicah Je Tina Horvat opisala stanje, ki je zajelo rejce drobnice (tudi) v Sloveniji. Tudi pri alpinistu Tinetu Cudru je stvar ušla …
Janez Mihovec predstavlja čudovita korita. Naravni most v obliki slona: čudo v soteski pri Bohinju. Slikovita dolina nad Staro Fužino v Bohinju je ponekod široka le meter; zanimiva je prevotljena skala, ki spominja na slonji rilec.
Jože Miklavc pa pripoveduje, da ima rodbina Plesnik z več kot 500-letno tradicijo nedvomno najpomembnejšo vlogo v zgodovini Solčavskega in še posebno v Logarski dolini, je končno zapisano v kronologiji dogodkov vse od 13. stoletja, ko je nastala prva pašna pot iz smeri Koroške, začetkov planinstva v 19. stoletju, izgradnje prvih prenočišč za planince na domačiji Plesnik v letu 1872, prve ceste v dolino leta 1930 in obdobja tragične druge svetovne vojne do odprtja novega butičnega hotela Plesnik leta 1995. Tri dni so praznovali 30-letnico Hotela Plesnik … med udeleženci in vabljenimi sta bila tudi Frischaufova potomca Henrik in Peter. Zbornik – knjigo Plesnik est.1426 /Plesnik moments pa si lahko ogledate na … https://issuu.com/hotelplesnik/docs/plesnik-moments-magazine-feb2025
