Tedenski pregled časo-pisja, …
V Gorenjskem glasu je Nika Toporiš povzela zapis, dogodek, da so na Preskarjevi bajti na Veliki planini drog za zastavo zamenjali z lesenim križem. Ni kaj, naj se ve …
Maša Likozar piše o naših kačah. Strupenjači sta navadni gad in modras. Navadni gad večinoma živi na višjih nadmorskih višinah, nad 800 metri, saj je nekoliko bolj hladnoljubna vrsta, medtem ko je modras toploljubna vrsta, ki ima rada prisojne lege s skalovjem. Modrasa lahko srečamo tako v nižinah kot visokogorju. Po besedah Griše Planinca iz Medvod, vodja Kačofona, kače človeka nikoli ne napadejo brez razloga. »Do ugriza pride le, če se počutijo ogrožene, na primer če proti njim sežemo z roko, še posebej proti glavi. V stiku s človekom se običajno skrijejo ali umaknejo, saj se ga bojijo. Same od sebe nikoli ne napadejo,« je poudaril. Maša Likzora prav tako piše, da večina planinskih taborov poteka na Gorenjskem, Mojstrana pa je slovenska zibelka planinskega tabora treh dežel. Nedavno je v avstrijski gorniški vasi Malta potekal že 36. tovrstni tabor. »Tabor je v začetku predstavljal dragoceno okno v svet – mladim je omogočil prve stike s sovrstniki iz tujine. Danes pa ostaja izjemen prostor mednarodnega povezovanja, kjer se skozi planinstvo naravno prepletajo trije jeziki, kulture in življenjske zgodbe,« je povedal Tim Peternel, načelnik Mladinskega odseka PD Dovje – Mojstrana.
Suzana P. Kovačič piše o Meti iz Kekčeve dežele. Najprej je bila na alpinističnem tečaju v Alpinističnem odseku Kranj, potem je šla v Akademski alpinistični odsek Ljubljana, ker je bil tudi Žiga tam. Naredila izpite za mlajšo pripravnico, nabirala ture, ki so pogoj, da pristopiš k izpitu za starejšega pripravnika. Trenutno ta pot malo stagnira zaradi dela v Agenciji Julijana. Alpinizem, plezanje ti vzame ogromno časa, če se tega lotevaš na pravi način, z glavo. Videla bo še, kam me bo življenje popeljalo, hribi so ji pa nedvomno všeč – na katerikoli način. Govor je o Meti Horvat iz Podkorena, nekdanji uspešni alpski smučarki …
Jelena Justin pa opisuje prečenje Velebita, 1. etapa – Od Zavižana do planinskega doma Alan. Šestnajst kilometrov slikovite Premužičeve steze, sama Velebitska planinska pot pa se povzpne še na dva skalna vrhova …
Na Radio prvi (prvi) sporočajo, da so slovenske gore tudi to poletje priljubljen cilj številnih gornikov in ljubiteljev gora. Z večjim obiskom so bolj obremenjeni tudi gorski reševalci, ki so letos opravili že 380 posredovanj, tako v gorah kot pri različnih adrenalinskih športih. Zdravniki gorski reševalci pa opažajo tudi večje število nenadno obolelih. Med ponesrečenimi ali pomoči potrebnih je več kot 40 odstotkov tujcev. Gorsko reševanje, zahtevna posredovanja, preventiva in prizadevanje za večjo varnost so teme tokratnega Studia ob sedemnajstih z Aljano Jocif.
Gostje: Veronika Šenk, zdravnica, gorska reševalka Miha Primc, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Iztok Arnol, predsednik GRS Mojstrana Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote
Na N1/STA je članek v katerem gorski reševalec in zdravnik letalec Iztok Tomazin meni, da izbrana helikopterja za helikoptersko nujno medicinsko pomoč proizvajalca Leonardo nista najboljša. “Ne gre za optimalen model. Model, ki je izpadel, je za naše potrebe definitivno boljši, tudi cenejši,” je povedal na novinarski konferenci, kjer so sicer spregovorili o številu nesreč v gorah.
V drugem članku pa P. V. navaja, da na ministrstvu za notranje zadeve zavračajo navedbe gorskega reševalca in zdravnika Tomazina, ki meni, da izbrani helikopter za nujno medicinsko pomoč ni optimalen. Njegove trditve so “zavajajoče in pavšalne”, pravijo in dodajajo, da je bila izbira helikopterjev družbe Leonardo “zakonita in transparentna”.
Za Žurnal je K. Ž. povzel(a) dramo v gorah, da sta 67-letni oče in njegov 25-letni sin sta v ponedeljek umrla med alpinističnim vzponom na južnotirolski strani Ötztalskih Alp. O tem je prva poročala južnotirolska platforma stol.it. Po sedaj znanih informacijah sta se oba povzpela na Hochfrist in se odpravila proti Pfeldersu, ko sta iz neznanega razloga padla približno 50 metrov v globino.
Vanda Levstik pa je povzela mnenja Luka Camlek in Iztoka Tomazina, gorskih reševalcev in zdravnikov o vse zahtevnejšem reševanju v gorah in o trenutno aktualni temi, to je nabavi dveh namenskih helikopterjev za medicinsko pomoč. “To je isto, kot če bi nam policijska postaja kupila policijsko “marico” in rekla, zdaj pa boste s to reševali.” Žal novinarji nikakor ne ločijo dejanskega in večinskega, to je predvsem brezplačnega prevažanja nepoškodovanih s helikopterji, medtem, ko mmora večina državljanov tudi po več let čakati na preglede pri zdravnikih. Vse je le biznis …
Na MMC RTV SLO najdemo med Turami avanturami zapis STA/D.S.M. o tem, da se med obiskom Bleda turisti zaradi lepih razgledov radi povzpnejo na Ojstrico in Veliko ter Malo Osojnico. Vzpone nanje pogosto jemljejo preveč zlahka, kar vodi do nesreč. Na Bledu so zato letos poskrbeli za dodatno zavarovanje poti.
V Slovenskih novicah Janez Mihovec najavlja himalajsko drama: Smrtonosni prelazi, strme poti in življenje na robu sveta. Kaos in čarobnost Himalaje. Od luksuza Istanbula do prašnih ulic Katmanduja!
V domačih logih pa Janez Mihovec piše, da je v času zadnje ledene dobe je po dolini Save Bohinjke drsel ledenik, ki je svojo pot začel v Dolini sedmerih jezer. O ledeniku danes ni ne duha ne sluha, je pa za njim ostala široka dolina z ravnim dnom, nad katero se dvigajo strma pobočja, pobrušena zaradi nekdanjih ledenih gmot, ki so kot narejena za slapove. Morda najlepši je Grmečica.Drago Perko pa poroča, da so se planinci invalidi, povezani v Odbor inPlaninec, ki deluje pri Planinski zvezi Slovenije (za potrebe statusa v JI), že drugič povzpeli na 4164 metrov visok zahodni vrh Breithorna na meji med Švico in Italijo v osrednjem alpskem masivu. Podvig jim je uspel v sredo, 30. julija. Najprej so se povzpeli na 3883 metrov visoki Mali Matterhorn. To višino, visoko nad oblaki, je doseglo vseh 41 članov odprave, prvič so bile med njimi tudi osebe na invalidskih vozičkih, ki so se podale tako visoko, kot sta dopuščala naklon in količina snega.
Melita Meršol pa o tem, da so ob tradicionalnem dnevu slovenskih planincev je Zavarovalnica Triglav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) razglasila zmagovalko izbora naj planinska pot 2025. Naziv je s sredstvi za obnovo pripadel zahtevni planinski poti, ki iz Logarske doline prek Okrešlja vodi do Kamniškega sedla. Zanjo skrbi Planinsko društvo Celje Matica. Na ključnih odsekih bo treba obnoviti brv nad slapom Rinka, sanirati podore (kje neki so našli podore na tej poti? Morda mislijo na usada?) in urediti markacije.
V gorati regiji Kohistan na vzhodu Pakistana je pastir naletel na truplo moškega, ki je izginil pred 28 leti. Bilo je izjemno dobro ohranjeno, kar strokovnjaki pripisujejo ekstremnim razmeram na ledeniku, ki so preprečile razkroj. Nad članek v Dnevniku: Pogrešanega po 28 letih našli v ledu: “Truplo je bilo skoraj nedotaknjeno”, se je podpisal DD.
Pri Primorskem dnevniku/STA so se razpisali, da je Italija zaostrila kazni za nezakonito odlaganje smeti iz vozil. Kazen za metanje plastenk in steklenic iz avtomobila lahko v primeru hujših kršitev znaša tudi več tisoč evrov. Za odlaganje odpadkov na zavarovanih območjih je zagrožena celo zaporna kazen. Kogar bodo zalotili, da je vrgel iz avtomobila na cesto robček ali cigaretni ogorek, temu grozi globa do 1188 evrov. V primeru, da odvržete pločevinko, steklenico ali vrečo s smetmi skozi okno na cesto, pa se v skladu z uredbo, ki je stopila v veljavo v soboto, kazen giblje med 1500 in 18.000 evrov. S pomočjo nadzornih kamer bodo lahko pristojni organi ujeli voznike, ki nezakonito odvržejo smeti, ne da bi jih morali ustaviti. Za izrek plačila globe bo zadostovalo, če bodo kamere posnele registrsko oznako vozila. V primeru hujših kršitev, če nekdo odvrže smeti na zaščitenem območju, denimo v bližini rek ali v naravnih rezervatih, in to predstavlja konkretno nevarnost za ljudi in okolje, je predvidena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let in pol. V hudih primerih je zagroženo tudi do sedem let zapora. Če nekdo pri odlaganju ali nezakonitem odstranjevanju odpadkov uporablja vozilo zasebnega podjetja, lahko to vozilo zasežejo. V primeru hujših kršitev bodo lahko pristojni organi vozniku tudi odvzeli vozniško dovoljenje za obdobje do največ šestih mesecev.
V Delu Be. B. poroča, da so z željo po obvladovanju množičnega turizma nepalske oblasti maja poostrile pogoje za Mount Everest, tja se zdaj lahko povzpnejo tisti, ki so preplezali vsaj en sedemtisočak v Himalaji. Tudi zato so za 97 vrhov v Himalaji za prihodnji dve leti napovedali brezplačen dostop, poleg tega pa bi radi spodbudili ljudi, da se namesto za Mount Everest odločijo za obisk kakšnega drugega vrha in s tem pomagajo spodbujati turizem v bolj oddaljenih regijah države, poroča BBC. Po poročanju časnika The Kathmandu Post so prav ti vrhovi »idealen teren za trening«.
K.Ž./STA pa nam tolmačita, da se turizem z vozili, kot so avtodomi in večji avtomobili, ki omogočajo spanje, v Sloveniji v zadnjih letih močno širi. Ob tem pa se pogosto pojavlja zmotno prepričanje, da je prenočevanje v vozilih zunaj kampov povsod prepovedano. Resnica je nekoliko drugačna, ugotavljajo na spletnem portalu NE/JA, ki deluje v sklopu Slovenske tiskovne agencije ter je namenjen preverjanju dejstev in razbijanju mitov o temah, ki so v javnem interesu in prispevajo k obveščenosti javnosti.
Kaj pravi zakon? Nedovoljeno kampiranje ali t. i. kampiranje na črno v Sloveniji ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru. Po njem je kampiranje zunaj za to določenega javnega kraja ali brez soglasja lastnika zemljišča kaznivo in se kaznuje z globo. Policija kampiranje opredeljuje kot postavljanje šotorov, nadstreškov ali drugih struktur za namen prenočevanja. V skladu s tem tolmačenjem prenočevanje v vozilu, kot so avtomobil, avtodom ali kombi, ne šteje za kampiranje, dokler vozilo stoji na urejenem parkirišču in ne uporabljamo dodatne kamping opreme, kot so šotori, senčniki, mize ali žari.
V Večeru Igor Selan piše o veliki spremembi na Mariborski koči na Pohorju: Kaj obljublja novi najemnik?
Ali veste, zakaj je kopanje v visokogorskih jezerih strogo prepovedano? Odgovore podaja Alenka Teran Košir na SiOlu.
Matej Podgoršek pa gre predstavlja lepe dneve za jurčke in vrhunski pogled na Triglav …
Zoran More ni le bivši predsednik Planinskega društva Idrija, ampak tudi strasten planinec, licenciran markacist pri Planinski zvezi Slovenije in odličen organizator. Moderatorka Anka Rudolf ga je na Idrija.com povabila v oddajo o športu, kjer sta se pogovarjala o planinstvu v najširšem pomenu besede …
