Tedenski pregled časo-pisja, …
V Bohinju bodo posestva pokupili milijonarji in milijarderji. Matej Ogrin, geograf in poznavalec turizma, v Delu v intervjuju z Janezom Markešem, govori (tudi) o strategiji Slovenske turistične organizacije, obsedene z rastjo panoge. “Pri tej organizaciji sem že izgubil upanje. Eno je zavzemati se za zeleni turizem, drugo pa je pospeševati nenehno in nenehno rast. Verjamem, da je ponekod še veliko potenciala za rast. Toda v tej logiki pomeni, da si bodo turizem lahko privoščili le še zelo bogati azijski, kitajski, indijski, evropski in ameriški turisti, toda s tem bomo izgubili stik s srednjo domačo populacijo. Zgodila se bo tudi elitizacija krajev, kot je Bohinj, posestva bodo pokupili milijonarji in milijarderji.” Pripišimo, da je g. Ogrin tudi dolgoletni predsednik naravovarstvene organizacije CIPRA in bi lahko s tem vplivom marsikaj že prej postoril …
V Dnevniku Nina Knavs poroča, do so se oblasti odpovedale ideji, da bi poškodovane pri adrenalinskih športih in drugih tveganih početjih udarili po žepu. Aktualni predlog zakonske novele še naprej napoveduje večjo vlogo državnega proračuna pri financiranju zdravstva, izginila pa je prvotno napovedana varovalka stabilnosti zdravstvene blagajne. V predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni več pravne podlage, ki bi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v takih primerih omogočila uveljavljanje povračila stroškov zdravljenja. Predlogu je ta teden pritrdila vlada, državnemu zboru pa ga je poslala v obravnavo po nujnem postopku.
Prvotno so v zdravstvenem resorju ocenjevali, da je pri posebej tveganih dejavnostih utemeljeno pričakovati lastno zavarovanje ali kritje zdravljenja iz drugih virov. Predlog, ki je bil v javni obravnavi, je možnost zahteve po povračilih predvidel tudi za nekatere primere, ko je posameznik povzročil nesrečo. Na ta del predloga so letele številne kritike. Pomisleke so imeli tudi na ZZZS. Ministrstvu za zdravje so sporočili, da sicer podpirajo prizadevanja države za večjo ozaveščenost in odgovornost zavarovancev za lastno zdravje. Ne podpirajo pa rešitev, ki v sistem obveznega zavarovanja vnašajo spremembe brez tehtnega premisleka o njihovih posledicah, so zapisali. Tovrstne spremembe bi bilo treba po oceni ZZZS posebej pretehtati tudi zato, ker odpirajo vrata za prihodnje primere poškodb in bolezni, ki bi bile dejansko izključene iz solidarnostnega sistema obveznega socialnega zavarovanja.
Medtem ko so nekateri podpirali predlagano ureditev oziroma so se celo zavzeli za razširitev na okoliščine, kot so kajenje, alkoholizem in debelost, so ji drugi v celoti nasprotovali, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Za umik so se odločili zato, ker v Sloveniji še ni zakona, ki bi urejal prostočasne dejavnosti s povečanim tveganjem, so navedli.
Domen Caharijas pa je opravil intervju z Jožetom Rovanom, ki v pogovoru pravi, da je najbolj rizičen šport tisti, ki ga izvajamo vsak dan z žlico za mizo. Na čelu najbolj množične športne organizacije v Sloveniji in ene največjih prostovoljskih organizacij, Planinske zveze Slovenije, že od leta 2018 sedi Jože Rovan. Vsa ta leta si prizadeva, da bi z državo dosegli dogovor o sistemskem financiranju planinskih koč, ki bodo sicer počasi propadle ali pa bodo zaradi ekoloških zahtev prisiljene zapreti vrata. Tiste bliže prometnim potem bodo planinska društva, ki so lastniki koč, verjetno prisiljena prodajati. Upanje še ima, saj so tudi na vir financiranja za vzdrževanje planinskih poti čakali do leta 2021.
GTE poroča, da je Garnbretova prišla v Innsbrucku do 47. zmage v svetovnem pokalu. Janja Garnbret je zmagovalka tekme svetovnega pokala športnih plezalk v balvanskem plezanju v Innsbrucku v Avstriji. Šestindvajsetletnica je zmagala na prvi tekmi po kar devetmesečnem premoru. Garnbret je števec zmag v svetovnem pokalu premaknila na številko 47. To je bila njena 18. zmaga v balvanskem plezanju.
Andrej Velkavrh pa omenja trenutno najbolj pomembno zadevo: Z upanjem gledamo v nebo, kdaj nam bo poslalo novo vodo. Vsaka druga beseda bi bila v teh dneh povsem odveč (če pustimo politiko in drugo brezglavo dogajanje po svetu pri miru). Vročina.
Na cosmopolitan/metroplitan vas sprašujejo, če ste se kdaj spraševali, kako je živeti v visokogorju? Na kar 2530 metrov nadmorske višine namreč leži bivak ZTP (Zahodne Triglavske planote), v katerem biva Alojz Žakelj. Gre za najvišje ležeč bivak v Sloveniji in najvišje domovanje prebivalca Slovenije, poroča portal Klip. Postavil ga je na mestu nekdanje visokogorske vojašnice Viktorja Emanuela III. V bivaku Alojz preživi poletje, kdaj pa je tam tudi pozimi, že večkrat naj bi tam dočakal tudi novo leto. Žakelj skrbi za bivak in vedno odprtih rok sprejema tudi planince, vzdržuje pa tudi gorske poti. Na profilu Raj na Zemlji se je youtuber Rok odločili, da si kočo tudi pobliže ogleda, sprehodili pa so se tudi po po Zahodni triglavski planoti, čez Kugyeve police do ledenika na Triglavskih podih.
AP na Regionalni obali povzema trenutno naravovarstveno dogajanje. Nevladni organizaciji Društvo za dobrobit živali AniMa in Alpe Adria Green (AAG) opozarjata na prikrite interese v ozadju politike množičnega odstrela rjavih medvedov v Sloveniji. Po njunih navedbah se javnosti že več let načrtno predstavlja poenostavljena podoba medveda kot nevarne živali, medtem ko se ključni vzroki za konflikte zamolčijo. Organizaciji trdita, da odstrel služi predvsem interesom trofejnega lova, pri čemer se za njegovo promocijo redno uporablja tudi plačan ali prikrit medijski prostor, kot “stroka” pa se predstavljajo tisti, ki imajo od tega finančne koristi.
Nevladni organizaciji Društvo za dobrobit živali AniMa in Alpe Adria Green (AAG) opozarjata na “sistemsko” zavajanje javnosti glede upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji. Po njunem mnenju se javnosti že leta načrtno prikazuje podobo medveda kot grožnje, odstrel pa kot edino rešitev, medtem ko se zakonodaja, preventivni ukrepi in strokovna mnenja marginalizirajo. V izjavi izpostavljata, da je odstrel po evropski zakonodaji dovoljen le kot skrajna možnost, toda v praksi postaja rutinski ukrep, medtem ko država redko preverja, ali so bile izčrpane druge možnosti.
Opozarjata na konflikt interesov v delovanju Zavoda za gozdove Slovenije in Lovske zveze Slovenije, ki sodelujeta tako pri pripravi strokovnih podlag kot pri izvajanju in promoviranju odstrela. Namesto nadaljnjega pobijanja medvedov organizaciji predlagata celovit sistem preventivnih ukrepov – od zaščitnih ograj in odvračanja do urejanja virov hrane in doslednega nadzora nad odgovornostjo lastnikov zemljišč.
“V Sloveniji se že nekaj let ustvarja podoba rjavega medveda kot vsiljivca in grožnje, ki jo je treba uravnavati z odstrelom. To sliko nam mediji servirajo kot uradno in strokovno utemeljeno resnico,” opozarjata v skupni izjavi. Povod za ponoven odziv je bilo poročanje o bližnjem srečanju človeka s tri leta staro medvedko z mladičem na območju Rakitne, kjer je medvedka poškodovala čebelnjak ob gozdu.
“Država kljub dolgoletnim opozorilom in znanim rešitvam še vedno ne poskrbi, da bi medvedi ostali v gozdu in se ne bi približevali naseljem,” navajajo. Posebej izpostavljajo skrb vzbujajoč podatek, da je bila medvedka za prvo leglo izjemno mlada, “kar je neposredna posledica intenzivnega krmljenja medvedov s strani lovcev”. Kot navajajo, v naravnih populacijah brez krmljenja medvedke prvič kotijo šele pri povprečno 4,5 letih starosti.
“Ministrstvo za naravne vire in prostor je maja letos izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov, uradno z obrazložitvijo preprečevanja škode in zagotavljanje varnosti ljudi. Toda če bi bil tak odstrel res učinkovit, se enaki razlogi za pobijanje medvedov ne bi pojavljali znova in znova, vsako leto. Dejstvo, da odstrel traja leto in pol, kaže, da v ozadju ni nujna zaščita ljudi, temveč vzdrževanje visokega števila trofejnih uplenov,” ugotavljajo ter opozarjajo, da je večina konfliktov s človekom povezana s premoženjsko škodo, ne pa z ogrožanjem varnosti.
“Zakon jasno določa, da so kmetje dolžni poskrbeti za zaščito svojega premoženja in živali pred plenilci. Če medved napade nezaščitene smeti, bale sena, čebelnjake, rejne živali, gre za opustitev dolžnosti njihovega skrbnika, ne za krivdo medveda,” so jasni.
Nevladni organizaciji opozarjata tudi na prikrito delovanje v medijskem prostoru. Po njunih navedbah Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Lovska zveza Slovenije (LZS) zakupujeta medijski prostor za kampanje, katerih cilj je normalizacija odstrela, vendar to pogosto ni označeno kot plačana vsebina. “Včasih gre za skrite PR prispevke ali stalno sponzorstvo uredniške pozornosti za tematike, ki ustrezajo interesom lovskih društev,” navajajo.
“Tako lahko v medijih in na številnih regionalnih portalih redno beremo članke z naslednjimi značilnostmi: odstrel je predstavljen kot edini in neizogiben ukrep, krivda za konflikte je implicitno preložena na medvede, podatki o neučinkovitosti odstrela se ignorirajo,” ugotavljajo naravovarstveniki.
“Del sredstev, ki jih LZS in ZGS namenjata promociji lova in “upravljanja”, prihaja neposredno iz prihodkov od trofejnega in turističnega lova – dejavnosti, kjer se odstreljene živali tržijo kot ekskluzivne lovske trofeje,” trdijo.
Po njihovih navedbah Slovenija uradno promovira lovni turizem in trofejni lov, za katerega medvedi predstavljajo eno najbolj cenjenih vrst. “Cena take trofeje lahko presega več tisoč evrov, kar pomeni, da imajo vsi, ki sodelujejo v sistemu, neposreden interes, da ohranjajo stalne kvote odstrela in javno podporo.”
Z delom tega denarja se po navedbah naravovarstvenikov “zakupijo prostor za prispevke, kjer mediji objavljajo nepreverjene ali prirejene podatke brez razprave z neodvisnimi strokovnjaki ali organizacijami za dobrobit živali. S tem se ustvarja umetni konsenz, da je odstrel edina možnost, medtem ko resnična strokovna razprava in naravovarstveni pristopi ostajajo izrinjeni.”
“Koliko stane resnica?” se sprašujejo in odgovarjajo: “Odgovor je preprost: resnica stane toliko, kolikor znaša zakup medijskega prostora in priprava PR prispevkov, plačanih z dobičkom od odstrelov. Zato javnost ne sliši celovitih argumentov o preventivnih ukrepih, zakonodaji in etiki.” In dodajajo:
“In ko se vprašamo, koliko stane življenje posamezne medvedke z mladičem, ki bi lahko v gozdovih doživela starost in vzgajala potomce, je odgovor preprost: toliko, kolikor sta vredni njena trofeja ali meso – in toliko, kolikor mediji zaračunajo za objavo ene zgodbe, v kateri je odstrel edina možnost.”
Poleg tega naj bi bila problematična tudi opredelitev institucij, ki nastopajo kot uradna stroka. “Kako so lahko uradna stroka subjekti, ki obenem določajo kvote za odstrel, jih potrjujejo, izvajajo in s tem ustvarjajo neposredno materialno korist zase in za lovske organizacije?” se sprašujejo pri AniMi in AAG. Po njihovih besedah gre za “učbeniški primer konflikta interesov”.
Kot še poudarjajo, je v Sloveniji rjavi medved zavarovana vrsta. Habitatna direktiva EU določa, da se odstrel lahko dovoli izjemoma in šele, ko so vsi drugi ukrepi neučinkoviti ali neizvedljivi.
Ukrepi, ki bi se morali izvajati, po njihovi navedbi so intervencijske skupine (npr. odvračanje osebkov s plašilnimi sredstvi, premeščanje), ureditev virov hrane (odstranjevanje neurejenih smetišč, prepoved hranjenja v bližini naselij), sofinanciranje in postavitev zaščitnih ograj ter uporaba pastirskih psov in nadzor spoštovanja zakonskih obveznosti lastnikov premoženja.
Opozarjajo tudi, da je dolžnost lastnikov, da ustrezno zaščitijo premoženje pred plenilci. “Če tega ne storijo, odškodninska odgovornost ne bi smela avtomatično pasti na državo in ne bi smela biti razlog za odstrel. Tudi ZGS in LZS tega nikoli ne izpostavita v medijskih kampanjah, ker to ne ustreza zgodbi o nujnosti kvotnega odstrela,” navajajo.
Obenem opozarjajo, da se v javnosti izpostavlja zgolj škodo na drobnici in rejnih živalih, vendar se zamolči, da “so čebelnjaki, balirana krma, sadovnjaki, kompost in nezavarovani odpadki med poglavitnimi razlogi, zaradi katerih medvedi sploh zaidejo v bližino človeških naselij. Po veljavni zakonodaji in priporočilih Zavoda za gozdove Slovenije imajo lastniki in uporabniki zemljišč zakonsko in moralno dolžnost, da te vire hrane ustrezno zaščitijo”.
Kljub temu država, kot ugotavljajo, “praviloma ne preveri, ali so bili ti ukrepi izvedeni, in skoraj nikoli ne sproži postopkov za ugotavljanje odgovornosti lastnikov, ki s svojo malomarnostjo povzročijo konflikte z zaščitenimi vrstami. Namesto tega se že po nekaj incidentih izda odločba o odstrelu – ukrep, ki bi moral biti zadnja možnost, ko so vse druge izčrpane”.
“Če bi bili ukrepi dosledno izvedeni, bi bilo veliko večino teh konfliktov mogoče preprečiti brez ubijanja medvedov in brez ustvarjanja negativne javne podobe te dragocene vrste. Če lastniki teh ukrepov ne izvajajo, odstrel medveda ne more biti prva rešitev, saj obstajajo zakonite, preproste in subvencionirane oblike zaščite premoženja,” zaključujeta naravovarstveni organizaciji svoj zapis.
Zoper pomor medvedov je tudi bralec (bralka) v pismu bralcev pri Večeru.
V Slovenskih novicah Dejan Vodovnik piše o Uršlji gori s knjižnico na 1699 metrih nad morjem. Pohodniki so se razveselili posebnega izposojevališča knjig. Uršlja gora ima tudi najvišje postavljen čebelnjak daleč naokoli.
Prav tako M.U. poroča o dogajanju v gorah: V sredo nekaj po 13. uri so bili kranjski policisti obveščeni o gorski nesreči na Zelenici, kjer je 57-letni planinec zdrsnil in se telesno poškodoval. Pomoč je iskal v zdravstveni ustanovi. Prav tako v sredo sta se 30-letna alpinista pri plezanju v navezi na Debeli peči telesno poškodovala zaradi odtrganja oprimka. Pri tem sta padla več metrov. Pomoč na kraju jima je nudila dežurna ekipa GRSZ z Brnika in ju s policijskim helikopterjem prepeljala v zdravstveno ustanovo. O še eni gorski nesreči, ki se je zgodila pri Mojčinem domu na Vitrancu so policiste obvestili v sredo popoldan. Tujemu paru je zdrsnilo in sta se telesno poškodovala. Dežurna ekipa GRSZ z Brnika je v dveh primerih tudi nudila pomoč onemoglim planincem in jih s helikopterjem prepeljali v dolino.
Tina Horvat pa piše o Lomu, ki je Vom, kot pravijo Vomljani.
Janez Mihovec, ki razkriva lepote Slovenije, pa je šel na prav posebno planino. Gontarska planina
je manj znani vrh Polhograjskega hribovja, ki čaka s prelepimi razgledi.
Na RTV najdemo tudi povzetek v katerem pišejo, da sta na razpis ministrstva za notranje zadeve za nakup dveh reševalnih helikopterjev prispeli dve ponudbi. Leonardo bi helikopterja dobavil za 32 milijonov evrov, Airbus Helicopters Deutchland pa za 30,4 milijona evrov, oboje z DDV-jem.
V Modrih novicah A.K. razkriva, da so člani Jamarskega kluba Kamnik in Planinskega društva Kamnik zasnovali novo krožno pot, ki povezuje pet izvirov s kakovostno, pitno vodo v zgornji dolini Kamniške Bistrice. Svečano odprtje poti je potekalo v soboto, v sklopu Dneva kamniških planin.
V drugem čanku pa pišejo, da Kamniška bistrica ni primerna niti za kopanje …
Na 24ur N.L. poroča, da so mesec dni po plazu, ki je zasul vas Blatten v Švici, med nanosi skalovja in blata našli človeške ostanke, je sporočila policija. Z obdukcijo bodo ugotavljali, ali gre za ostanke mesec dni pogrešanega 64-letnika.
Na Siolu Matej Podgoršek ve kje se preveri, ali so slovenske planinske koče odprte? Dom Planika se bo odprl prvega julija.
Isti avtor vas popelje tudi do idilične tolminske planine po samotni poti s 1.400 višinci …
V Gorenjskem Glasu Jelena Justin za uvod v visokogorje vabi na Debelo peč (2014 m) – Brda (2009 m) – Lipanski vrh (1974 m) – Mrežce (1965 m) – Če se želimo izogniti množici pohodnikov, ki gre na Debelo peč, pri Blejski koči na Lipanci zavijemo proti Mrežcam in vzpon bo minil skoraj v miru in tišini …
Suzana P. Kovačič povzema, da opremo, s katero se podamo na posamezno planinsko turo ali izlet, prilagodimo glede na zahtevnost in dolžino planinske poti in nadmorsko višino, ki jo moramo premagati, poudarja generalni sekretar Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu.
Ista avtorica piše tudi o Pocarjevi domačiji, eni od najstarejših ohranjenih v Triglavskem narodnem parku, ki zaradi svoje skoraj nespremenjene zunanjosti, notranjosti in opremljenosti domačija predstavlja izjemen spomenik arhitekturne in etnološke dediščine.
Njen je tudi članek o novih usmerjevalnih tablah. Planinska zveza Slovenije vpeljuje nove usmerjevalne table, ki bodo postopno nadomestile trenutne. Usmerjevalne table podajajo informacijo o ciljih na planinski poti, času hoje do tja, planinskem društvu, ki je skrbnik tega odseka poti, in zahtevnosti planinske poti, ki je na novih tablah bolje vidna v kombinaciji črne in rumene barve. Vse nove table imajo dodane logotipe obhodnic, po katerih potekajo, ter tablico stojišča z nadmorsko višino, številko 112 za klic v sili in QR-kodo, ki nas poveže z aplikacijo maPZS. Podobne tablice stojišča z dodanim žigom bo planinska organizacija namestila tudi na vseh planinskih kočah oziroma drugih kontrolnih točkah Slovenske planinske poti in Slovenske turnokolesarske poti, da bodo lahko planinci požigosali svoje dnevnike, tudi če bo koča zaprta.
Maša Likozar piše, da je v ponedeljek zaradi ugriza modrasa umrla 80-letna ženska iz Gorenjske. Gre za prvi smrtni primer zaradi ugriza te kače v Sloveniji po 30 letih. Do ugriza naj bi prišlo na območju Studora v Bohinju.
Jože Košnjek sporoča, da se je devetega čezmejnega srečanja na Ukovški planini nad Ukvami v Kanalski dolini, udeležilo več kot sto pohodnikov iz Koroške, Kanalske doline in Gorenjske. Jubilejno deseto srečanje bo prihodnje leto na Dobraču.
Spoznavali so park, piše Mateja Rant. Triglavski narodni park je v začetku junija pripravil tradicionalne Belarjeve dneve, v okviru katerih je Trento obiskalo skoraj osemsto petošolcev, ki so spoznavali Triglavski narodni park (TNP) in sorodne vsebine.
V oddaji Na stežaj je Radio Sora obiskal Žarko Trušnovec, psiholog in magister medicinskih znanosti, alpinist in gorski reševalec, ki ima v svojem življenjepisu zabeleženih več kot 300 alpinističnih vzponov doma in po svetu ter blizu tisoč akcij v katerih je sodeloval kot reševalec. Za svoje delo je prejle številna visoka, domača in mednarodna priznanja, nazadnje tudi naziv častnega občana Občine Tolmin. S svojim občutkom za sočloveka in psihološkim znanjem je izjemno cenjen strokovnjak, svetovalec in predavatelj, specializiran za področja spoprijemanja s stresom in različnimi izgubami, ki je bil tudi pobudnik in več let tudi vodja državne ekipe za psihosocialno pomoč Civilne zaščite ob večjih nesrečah. Prisluhnite mu: https://www.radio-sora.si/arhiv-oddaj/na-stezaj/115/5501/
Najvišje državno priznanje – nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo – je prejel Jurček Nowakk, vodja odbora In Planinec in član upravnega odbora PZS, za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja.
