Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Za Dnevnik Vesna Levičnik: Tragedija v Avstriji: »Krava napade, če se počuti ogroženo!« Na kaj bodite pozorni med obiskom gora? Planinska zveza Slovenije je že leta 2019 skupaj z avstrijskimi partnerji pripravila posebno zloženko in opozorilne table z navodili za varno prečkanje pašnikov. Med najpomembnejšimi priporočili so ohranjanje varne razdalje od živali, prepoved hranjenja krav, mirno vedenje brez kričanja in tekanja ter obvezna uporaba kratkega povodca za pse. Če pride do napada živali, strokovnjaki svetujejo, da lastnik psa povodec takoj izpusti, da lahko žival pobegne.
Eva Branc: Koča na Golici z novo streho, narcise še cvetijo. Priljubljena planinska koča na Golici, ki jo upravlja Planinsko društvo Jesenice, letos dobiva novo podobo. Po več kot štirih desetletjih delovanja je objekt že pošteno načel zob časa, zato so se v društvu odločili za temeljito obnovo, ki poteka postopoma in ob rednem delovanju koče.
V Nedeljskem dnevniku DAF: Kam v hribe z otroki? Najboljše slovenske poti, prilagojene starosti vašega malčka. Načrtovanje planinskih izletov z najmlajšimi zahteva motivacijo in dobro pripravo. Odkrijte trike za sproščeno pot ter ideje za izlete po Sloveniji.
Katja Gleščič: Novi regijski park: kje se skriva »slovenska prerija« in kaj prinaša domačinom? Regijski park Snežnik bo eden večjih v Sloveniji. Primer kot iz učbenikov, kako naj nastaja park: najprej k besedi povabili domačine.
V Primorskih novicah Rok Maver: »Za Kraševko Lino Funa je drugi dom plezalna dvorana v Kopru. Nadarjena športna plezalka je prve plezalne poteze naredila v Sežani, kjer jo je v ta – zadnja leta pri nas zelo priljubljen šport – uvedel Luka Fonda, ki je njen sedanji trener tudi v Kopru. Tu Lina po končani gimnaziji tudi študira. Pred kratkim je nastopila na svetovnem pokalu v Bernu, kjer je lani sploh prvič nastopila v tem rangu, in v kvalifikacijah osvojila 35. mesto.«
V Primorskem dnevniku: 63-letnega nemškega pohodnika, ki so ga od 25. maja iskali v Furlanskih Dolomitih nad Barcisom, so 26. popoldne našli mrtvega. Njegovo truplo so reševalci finančne policije, gorski reševalci in gasilci opazili na težko dostopnem območju v občini Barcis. Za moškim je v nedeljo zvečer stekla iskalna akcija, pri kateri sta poleg reševalcev in gasilcev sodelovala helikopterja.
V Posavskem obzorniku Smilja Radi piše o: 70-letnici ‘hrbtenice’ Posavskega hribovja – Zasavski planinski poti, drugi najstarejši planinski obhodnici v Sloveniji. Ob ustanovitvi 15. maja 1956 v planinski koči na Kalu je bila njena začetna točka v Kumrovcu, pri rojstni hiši Josipa Broza Tita, kar je bila bolj politična kot planinska odločitev. Danes se Zasavska planinska pot začne na Bizeljskem, od koder se povzpne na Bohor in nadaljuje na Lisco ter gre dalje na Veliko Kozje, od koder se spusti v stilu kitzbühelskih belih strmin (kot se radi pošalijo domačini) v Zidani Most. Od tu se dvigne na Kopitnik in Gore, spusti v Turje, gre prek Zgornje Rečice na Šmohor in nato na Kal, Mrzlico in Čemšeniško planino ter dalje v Izlake, na Zasavsko Sveto goro, Geoss, Slivno, Zgornjo Slivno in Miklavža, od koder se strmo spusti v Jevnico, nato se znova povzpne na Janče. Iz Janč vodi pot proti Litiji in skozi Podkum na Kum, ki je s 1220 metri najvišji vrh Posavskega hribovja. Zasavsko planinsko pot, ki je dolga 200 kilometrov, na njej pa moramo premagati 9613 metrov vzponov in 8573 metrov spustov, je mogoče prehoditi v dvanajstih etapah, kjer za vsako potrebujemo 4 do 8 ur hoda. Ob poti, ki ni krožna, stoji 12 planinskih koč, nekaj gostiln in turističnih kmetij. V posebno knjižico poti, ki ima 19 kontrolnih točk, pohodnica oz. pohodnik odtisne žig in za prehojeno pot na koncu prejme značko, za deseti obhod pa spominsko plaketo.
V Slovenskih novicah Janez Mihovec ponuja idejo za izlet: Škofjeloško hribovje je dokaj težko prehodno, vsepovsod je polno strmih vrhov, med njimi globoko vrezane doline, po katerih teko hudourniške reke. Večjih naselij tako rekoč ni, največji kraj v bližini je Cerkno, globoko pod pobočji Porezna, ki s 1632 metri dominira nad okolico. Do njegovega vrha so iz Cerknega tri ure in pol hoda, iz Podbrda štiri, iz Davče dve uri, še najugodnejša je pot iz Petrovega Brda. Gre za naravni prehod iz doline Selške Sore v dolino Bače.
Tina Horvat: Nova ureditev na Vršiču: »Parkirati ne bo mogoče, promet pa ostaja odprt«. Turisti bodo lahko Vršič še naprej prečili z avtomobili, medtem ko bodo omejitve najbolj občutili gorniki in domačini, ki cesto uporabljajo vsakodnevno.
Tina Horvat piše tudi o Karlu Kropušku, 64-letnem upokojencu iz Slovenj Gradca, številni bralci Slovenskih novic in tudi uporabniki družbenih omrežij ga poznajo kot gorskega Prešerna. Pred 16 leti je preživel prvi infarkt in po njem korenito spremenil življenje. Opustil je nezdrave navade, začel hoditi v gore in o njih pisati pesmi. Preproste, iskrene, polne hrepenenja po višavah in ljubezni do narave. Njegove objave o hribovskih dogodivščinah, srečanjih z gamsi, gorskem cvetju in o jutrih nad dolinami so postale pravi spletni hit, izdal pa je tudi dve pesniški zbirki, Gora poje pesmi svoje 1. in 2. Potem je nadenj spet prišla bolezen. Najprej rak na grlu, nato še pljučni rak. Med okrevanjem se je nekega dne zaobljubil, da bo šel peš iz Slovenj Gradca do Svetih Višarij, romarski vasici v Kanalski dolini. »Za vse, ki se borimo z rakom! Po dveh infarktih in triletnem boju z rakom se ne dam. Pred dvema letoma, ko sem si opomogel od raka na grlu, smo s prijatelji odšli na Svete Višarje in na Kamnitega lovca. Takrat sem si dejal, da grem na to dolgo pot, če bom ozdravel. A čeprav se je potem pojavil še rak na pljučih, sem si dejal, da te zaobljube ne smem prekršiti. Ko sem to omenil mojemu prijatelju Branku Štinjeku, je brez oklevanja dejal, da gre zraven,« pripoveduje.
Za Gorenjski Glas Jelena Justin piše: Vidakov kuk (864 m) in Zoljin kuk (847 m) – Ko gornik enkrat obišče Velebit, ga ta začara. Verjamem, da je z vsemi tako, kot je bilo z menoj. Vsakoleten obisk tega čudovita pogorja je pravi balzam za dušo. Ste vedeli, da je čudovito tudi podzemlje Velebita?
Za SiOL Matej Podgoršek: Ste že bili na Nanosu? Najverjetneje je odgovor pritrdilen. Večina od nas je bila. Le redki pa gredo na najvišjo točko te kraške planote. To namreč ni Pleša, kjer sta oddajnik in Vojkova koča, temveč Suhi vrh, do katerega je še dodatna ura in pol hoje, a zelo prijetne.
Podgoršek poroča tudi, da pred leti priljubljena Kranjska koča na Ledinah pod Skuto in Rinkami tudi v letošnji poletni planinski sezoni ostaja zaprta. Prenova poteka že nekaj let. Planinsko društvo Kranj ima tako tudi letos odprt le planinski dom na Kališču pod Storžičem.
