Tedenski pregled časo-pisja, …
Pri Sensi so (kot vztrajni “iskričarji”) zbrali nekaj lepih misli za navdih, ki jih je zapisal Tomaž Humar:
Misli zbrano – zbrana bo pot.
Misli vedro – vedro bo srce.
Misli spokojno – našel boš mir.
Misli ustvarjalno – gradil boš gradove.
Misli pozitivno – premagal boš bolezen.
Misli hvaležno – in dalo se ti bo.
Misli vizionarsko – odpiral boš vrata tudi drugim.
Misli odgovorno – svet bo pravičnejši.
Misli sočutno – podiral boš prepreke med ljudmi.
Misli na nič – edina pot do meditacije.
Povzetek promocijske objave poročila o plezanju Jerneja Krudra “čez lužo” so s sporočila PZS poobjavili vsi dnevni poročevalci. Naslovi so različni in v smeri: Jernej Kruder opravil najtežji slovenski prosti vzpon v El Capitanu. Tisoč metrov dolgo smer sestavlja 32 raztežajev, dolgih od 20 do 60 metrov. Je stena dolga ali visoka, pa je seveda vprašanje (tudi) za (iz)vrstnega plezalca, ki je steno zmogel, …
V Gorenjskem Glasu Jelena Justin povabi na Lubnik (1025 m), Hišna gora Škofje Loke, se s svojimi 1025 metri nadmorske višine dviga iz starega mestnega jedra in bdi nad loškim gospostvom. Pravzaprav res že zelo dolgo nismo bili na Lubniku, zato ga bomo danes ponovno obiskali. Ne nazadnje prihajajo meseci, ko bo nižje ležeče hribovje še kako obiskano. Na Lubnik bomo šli tokrat s Praprotnega oz. iz vasi Sveti Tomaž.
Cveto Zaplotnik piše o Agrarni skupnosti Bohinjska Bistrica, ki je po drugi svetovni vojni doživela enako usodo kot ostale tovrstne skupnosti v Sloveniji. Njeno premoženje je bilo 1949. leta podržavljeno in šele več desetletij kasneje s sprejetjem zakona o denacionalizaciji in zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic so njeni nekdanji člani ali njihovi dediči dobili upanje, da bodo premoženje dobili nazaj. Najprej so ustanovili novo agrarno skupnost in nato na državo naslovili zahtevo za vrnitev premoženja. Kot pravi predsednik agrarne skupnosti Andrej Ogrin, so z dvanajstimi delnimi odločbami (zadnja je iz leta 2010) dobili nazaj vsa kmetijska in gozdna zemljišča, razen tistih, ki so pozidana ali zasedena (z žičnicami). Za približno 21 hektarjev zemljišč zahtevajo od države odškodnino, zahtevek še ni rešen, pričakujejo, da bo letos.
Na RTV SLO so zelo površno podpisali, da je leto 2025 mednarodno leto ohranjanja ledenikov. V Sloveniji meri le še 02 hektarja površine. Ledenike, ki so se zmanjšali do te mere, strokovnjaki imenujejo glacieret oz. ledeniček …
Na SiOLu Matej Podgoršek piše, da ni novega leta brez vzpona na Kriško goro, in pravi, da Nasvet za izlet v hribe ni toliko opis planinske poti je bolj nasvet, kako pametno ravnati, ko na izhodišču ugotovite, da vremenske razmere niso ne varne ne prijetne. Nedavno se je namesto na Golake povzpel na Kjecl in Sv. Socerb nad Vipavsko dolino. Kljub nizki nadmorski višini pa tura ni bila dolgočasna.
Nada Rotovnik – Kozjek v Slovenskih novicah piše o problematičnem alkoholu. Pravi, da jo je pred časom poklical dobri prijatelj, ki se je malo prej vrnil z daljšega alpinističnega potovanja. Namesto navdušenega opisovanja osvajanja nekoristnega sveta je tožil o zelo bolečem palcu na nogi. Bolečine so ga prestrašile, ker so se pojavile nenadoma, brez neposredne zveze s fizičnim naporom ali poškodbo. Že po nekaj vprašanjih sva prišla do resnega suma na putiko. Preiskave krvi so pokazale povišano raven sečne kisline v krvi in domnevo potrdile. Življenje v visokogorju, ki mu je bil izpostavljen, je fizično zelo naporno, saj zelo težko zadostimo potrebam po hranilih in tekočini. Po uro in več trajajočem teku v hladnem, suhem zimskem zraku je šel s prijatelji na nekaj steklenic piva na spodoben obrok mesne hrane, za katero je bil na odpravi prikrajšan in mu je po pivu močno zadišala. Za konec je za »mirno vest« popil še kavo ali dve, … Kombinacija je bila zmagovalna. Vsaj za napad putike! …
Darko Naraglavpa piše o peterici alpinistov in o njihovi nepozabni izkušnji v gorovju Cordillere Real. Osvojili številne vrhove in spoznali življenje bolivijskega ljudstva.
Pet izkušenih alpinistov, Alen Voljkar, Marko Baloh in Dejan Kuserbanj iz Alpinističnega odseka Kamnik ter Rok Balažič in Pavel Vavkman iz Planinskega društva Žalec, se je na pot odpravilo zadnji teden v lanskem maju …
Veso Stojanov pa se je skritem svetu alpskih ledenikov spomnil še skoraj pozabljenega Ötzija …
Nadalje, v Slovenskih novicah in na N1 poročajo o Vrtoglavih cenah na znanem smučišču: “Vse turiste smo odgnali”. V črnogorskem Kolašinu se je pred dnevi uradno začela smučarska sezona, a so smučarje neprijetno presenetile visoke cene. Tako so se obiskovalci, ki so Kolašin obiskali v soboto, nad visokimi cenami pritožili kar na Instagramu. Za štiri espreso, kavice, čaj in gazirano vodo so plačali 31 evrov. Kava je stala pet evrov, toliko je stala tudi gazirana voda. Za čaj pa so morali odšteti šest evrov.
V Dnevniku Tina Jereb o zimskem vzponu z adrenalinsko nagrado. Nekdaj najstrmejši cestni prelaz v Alpah, stari Ljubelj, je tudi v zimskem času oblegano zbirališče ljubiteljev rekreacije. S svojo pestro gostinsko ponudbo pohodnike tam v goste vabi koča na Ljubelju, vijugasta gozdna cesta, v dolino, ki je zaprta za promet in vodi do mejnega prehoda Ljubelj pa je priljubljeno sankališče.
V Primorskem dnevniku so (še pred vstopom v novo leto) med drugim poročali tudi o turistki, ki se je izgubila se je na Rilkejevi pešpoti, našli pa so jo v Sesljanskem zalivu. Reševalci so jo iskali od 16. ure iz Benetk je priletel celo helikopter gasilcev. Na delu so bili gasilci z Opčin ter gasilci, pristojni za reševanje ljudi iz jam in rek. Iz Trsta so pripluli tudi gasilci, potapljači, pristojni za reševanje ljudi v težavah na morju in pod vodo. Območje je preletaval tudi gasilski helikopter, ki je za ta namen priletel iz Benetk. Pohodnico so iskali tudi s psi, izurjeni za iskanje pogrešanih.
