Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Pretežki kamioni uničili cesto, ki so jo financirali domačini, Pod tem naslovom najdemo prispevek Mojce Vtič v Štajerskem tedniku. Družba Slovenski državni gozdovi oz. njihovi izvajalci so na območju Medvedc izvajali spravilo lesa, pri čemer pa naj se ne bi držali predpisanih osnih obremenitev. …
V NedeljcuKatja Petrovec predstavlja Bredo Šprajcar, pilotko policijskega helikopterja, ki je letela, še preden je vozila avto. Pogovarjali so se o nenehnem učenju, strasti do letenja in nepozabnih prizorih iz zraka.
K. T. in Matevž Brecelj sta na MMC RTV SLO opisala: Kako svoje gore vidimo Slovenke in Slovenci ter kako svoje vidijo Črnogorke in Črnogorci? 29 poglavij je skupno spisalo 45 avtoric in avtorjev. V sredo so predstavili znanstveno monografijo Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia, ki na več kot 500 straneh gore obravnava kot prostor identitete, kulturnih praks, zgodovinskih procesov in družbenih pomenov. Izšla je pri založbi Springer in je plod desetletnega sodelovanja med slovenskimi in črnogorskimi znanstvenicami in znanstveniki. Matija Zorn z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, Olga Pelcer Vujačić z Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in Peter Mikša z Oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete so si knjigo zamislili primerjalno. “Glede obravnave geografskih značilnosti slovenskih gora smo želeli dobiti podobnega črnogorskega pisca, ki bo obravnaval podobno vsebino, enako je bilo z etnologi, arheologi, kaj se je na teh področjih dogajalo v naših in črnogorskih gorah,” je dejal Mikša. “Imeli smo celosten pristop, od kulturne dediščine, arhitekture, arheologije, zgodovine, sociologije, umetnostne zgodovine do gozdarstva,” je pojasnila sourednica knjige Olga Pelcer Vujačić. “Z vsake strani smo poskušali obdelati vsako temo.” V nekdanji Jugoslaviji sta imeli gore v grbu tako Slovenija kot Črna gora. Pa je podoben tudi naš odnos do njih? “Nekoč smo imeli gore v svojih simbolih, v zadnjih sto letih pa smo šli vsak v svojo smer. Slovenci gradimo zgodbo z gorsko identiteto, Triglav smo postavili na vrh, na piedestal,” je pojasnil Mikša, medtem ko po besedah Olge Pelcer Vujačić “Črna gora še vedno beži od gore. Zanjo je gora sopomenka za revščino, sir, dotrajano kočo in zakotno vas brez poti, brez vode.” Ob te Mikša poudari, da “Črnogorci jemljejo svojo obalo kot tisto točko, kjer se najdejo. Mi smo gorski narod, Črnogorci pa pravijo, da so pomorski.” Knjiga je v angleščini in je prosto dostopna tudi na spletu … https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-031-99017-5#overview
Jelena Justin je v Gorenjskem Glasu opisala: Monte Forcella (1108 m n. m.) – Izjemen razglednik, na katerega pelje izredno lepa, v okljukih speljana pot, ki ponuja vse tisto, kar v gorah iščemo: razglede, mir in hrano za dušo.
Suzana P. Kovačič predstavlja: Tonko Zadnikar, znano kuharico iz Tonkine koče na Vršiču, ki je prejšnji konec tedna odtekla dva polmaratona; sobotnega v Pragi in nedeljskega v Berlinu. V torek je bila znova v akciji, le da je tokrat z vnukinjo Meto Hrovat urejala zeleni nasad okoli tiste ljubke lesene hiške sredi Kranjske Gore, v kateri Meta Hrovat danes nadaljuje tradicijo družinske agencije Julijana.V Slovenskih novicah Tina Horvat v članku z naslovom poudarja norost za veliko noč: v nevarno grapo za všečke vlekli otroka (10). Iz zasneženih gora so rešili Belgijca v kratkih hlačah in supergah.
V drugem prispevku pa: TNP napoveduje ukinitev svinčevega streliva, na lovski zvezi ne razmišljajo o omejitvah.Janez Mihovec pa je krenil po sonce nad Poljansko dolino. Cerkev svetega Florjana je srednjeveška stavba iz 15. stoletja, ki se skriva nekoliko na samem.
Na Slovenskem sporedu ORFje praznično radijsko oddajo za veliko noč pripravila Mateja Rihter. Njen gost je bil Jurij Gorjanc, kirurg, alpinist in gorski reševalec. Ob Božji besedi in lepi glasbi sta se pogovarjala, kako sporočilo Jezusovega vstajenja konkretno odmeva v naših življenjih. Oddaja je zdaj na spletu.
Matej Podgoršek in SiOl sta bila na pohodu S klopce na klopco – Gorica pri Slivnici (276 m) – Gradišče (433 m) | Sveta Helena (528 m) | Turnče (595 m)
Pri Gorska reševalni zvezi so (se) spet križali in slikali superge ter kratke hlače na snegu: Na velikonočni ponedeljek, 6. 4., sta dva tuja pohodnika obtičala pod Bohinjskimi vratci iz smeri Krme na višini 1.900 m n.m.v. Pohodnika nista bila poškodovana, bila pa sta obnemogla in zaradi neprimerne opreme nista mogla nadaljevati poti. S helikopterjem Slovenske policije in helikoptersko posadko z gorskim reševalcem letalcem in zdravnikom gorskim reševalcem letalcem sta bila prepeljana v Mojstrano. V pripravljenosti so bili tudi gorski reševalci GRS Mojstrana. Rešena sta bila opremljena razmeram neprimerno.
24UR | Neprimerno opremljena obnemogla na 1900 metrih, po njiju poletel helikopter | POP TV
Aprilska številka revije Športnik z navdihujočo zgodbo: Paraplezalci brez ovir – inPlaninec pleza višje od meja …
Literarno druženje so imel 10. aprila, kjer jih je v Domu Lipa obiskal nadvse zanimiv gost. Ernest Jazbinšek je pisec romanov, alpinist, paraolimpijec, predvsem pa človek z veliko začetnico.
Gospod je navdih za svoja literarna dela črpal iz življenja na podeželju po drugi svetovni vojni; življenje takrat je bilo težavno, zaznamovano z revščino, trdim delom in negotovostjo. Vse to je oblikovalo velik del njegove generacije. Kljub vsemu temu – ali prav zaradi tega – se je gospod že v rosnih letih odločil, da bo življenje vzel v svoje roke. Po amputaciji noge ni izgubil volje do življenja. Še več: preplezal je severno triglavsko steno, postavil svetovni rekord v streljanju z zračno pištolo, udeležil se je štirih paraolimpijskih iger, postal direktor Mladinskega centra in bil mentor številnim mladim športnikom.
