Tedenski pregled časo-pisja, …
V dokaj mirnem tednu je minil tudi prvi april, v katerem so se bolj ali ne norčevali iz prelepih gamsov in njihove mladeži, ki so jo vstavljali v jajčne lupine. Tak način kaže na njihov nespoštljiv odnos in kakšni so. Norce si bo treba v bodoče (še bolj) briti iz ljudi, ki se spravljajo na živali, …
V Dnevniku Eva Branc povzema (pre)skromne odgovore Planinske zveze Slovenije (PZS), na katero so se gorniki obrnili z odprtim pismom v katerem so opozorili, da se domačini lahko vozijo v dolino oziroma mimo zapornice, medtem ko je bilo drugim to onemogočeno, čeprav po njihovem mnenju v dolini niso vso zimo vladale zimske razmere, zaradi česar naj bi bila cesta zaprta. Ob tem so se obregnili tudi ob Občino Kranjska Gora, za katero pa nekateri zmotno mislijo, da je upravljalec ceste. Na PZS poudarjajo, da prepoved vožnje v zimskih razmerah ni novost, temveč je veljala tudi v prejšnjih letih, letošnja novost pa je zapornica, ki tudi fizično onemogoča vožnjo mimo in naprej po dolini. »Bistveni problem trenutno je popolna zapora ceste. To na podlagi koncesije uveljavi upravljalec tega odseka ceste (ne Občina Kranjska Gora), z vidika varnosti v zimskih razmerah,« pravi Jože Rovan, predsednik PZS, in dodaja, da so sami že večkrat predlagali, da naj bo zapora samo v času dejanskih snežnih razmer in ne ves čas, ampak tukaj trčijo v začarani krog obveznosti in odgovornosti upravljalca ceste z vidika varnosti prometa. V planinski zvezi si želijo bolj življenjske rešitve …
Nataša Bucik Ozebek piše, da se v reševanje Kanina skupaj s Švicarji vračajo Rusi. Na Bovškem se bodo prihodnji teden mudili tuji investitorji, ki želijo s 105-milijonskim vložkom že prihodnjo zimo znova odpreti smučarske proge na Kaninu, do leta 2029 pa postaviti novo povezovalno kabinsko žičnico vse do Prevale in smučarskemu središču vdahniti nekaj dubajskega prestiža. Kdo so investitorji? V prvi vrsti gre za Aleksandra Filipova, Rusa, ki se je skupaj s podjetnikom Jevgenijem Haritonovim, gradbenim inženirjem Ilijo Čibirkovim ter Helmutom Gurndinom s Kaninom spogledoval že leta 2014, ko je takratno podjetje ATC Kanin pristalo v stečaju …
Gal Križmanič sprašuje: Kdo laže? Ivica Kostelić zanika novico o plazu, reševalci ogorčeni. V avstrijskem Obertauernu je plaz izven urejenega smučišča zasul dva smučarja. Avstrijska gorska reševalna služba je izpod snega rešila 45-letnega Hrvata in 30-letnega domačina.
Andrej Velkavrh pa meni, da nas v ponedeljek nas pred zmrzaljo lahko reši le veter …
Bojan Rajšek v Delu piše, da je Ministrstvo proti postavitvi vzpenjače na Bergantovo goro (Stari grad nad Kamnikom), do odprtja razgledne ploščadi pa bo verjetno še dolga pot. Investitorju Stanislavu Knezu namreč tudi po šestih letih, odkar je ploščad zgradil, ni usojeno, da bi razgledna ploščad zaživela in sprejemala obiskovalce. Kamniška občina je lani sprejela spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ki zdaj omogočajo nadaljnje postopke za odprtje ploščadi, vendar pa Knez kamniškega upravnega organa še ni zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. Skupaj z znanim arhitektom Tomažem Schleglom na Starem gradu načrtujeta še postavitev paviljona, v katerem bi bila predstavljena zgodovina mesta Kamnik in za povrhu še postavitev vzpenjače v dolžini 270 metrov, ki naj bi potekala od odbojkarskega igrišča v Kamniku do Starega gradu. Žičnico bi res morali postaviti. A gozdarsko, s katero bi očistili pobočje, ki je polno podrtega drevja v katerem se na polno razmnožuje podlubnik. Žal so gozdarji povsem nemočni in del zarote. Da so v Kamniku povsem izgubili orientacijo, je že dlje časa povsem jasno, a privatne družbe, ki so uspešno in poceni polastninile pač obvladujejo marsikaj nekoč družbenega in kontrolirajo politiko.
V Delovi rubriki okolje Maja Prijatelj Videmšek piše, da ljubitelji ptic lahko odslej vse informacije o vrstah, ki gnezdijo ali pa občasno obiščejo Slovenijo, druge evropske države, Sredozemlje in Bližnji vzhod, prebirajo tudi v slovenščini. Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps) je izšel slovenski prevod Collinsovega priročnika o pticah, ki velja za ornitološko biblijo.
V Delovi sobotni prilogi Boštjan Videmšek opisuje boje na vzhodni fronti prve svetovne vojne (1914–1917), kjer je bilo ubitih najmanj 30.000 slovenskih vojakov, ki so se bojevali v uniformah avstro-ogrske vojske, čeprav vsi padli še niso popisani in verjetno nikoli ne bodo. Vasica Konieczna leži na karpatskem prelazu na današnji slovaško-poljski meji. Ob koncu leta 1914 in v letu 1915 je po tukajšnjih hribih potekal eden najbolj brutalnih delov vzhodne fronte. Tu so, dnevno, na obeh straneh fronte – avstro-ogrski in ruski – umirali tisoči. Si mame vnovič želijo takšne morije?
V Delovi Črni kroniki najdemo tudi, da so na strmem pobočju Polhograjskih Dolomitov so v četrtek našli mrtvega pohodnika, so za STA potrdili na Policijski upravi Ljubljana. Pojasnili so, da so moškega, ki se je odpravil na pohod in se ni vrnil, iskali od srede zvečer. Po doslej znanih podatkih mu je zdrsnilo na strmem pobočju in je zaradi padca umrl. Iskalna akcija je potekala tudi v noči na četrtek, ko so pohodnika v dopoldanskem času našli mrtvega. Kot so zapisali v Prostovoljnem gasilskem društvu Dvor, so se iskalni akciji pridružili tudi njihovi člani, skupno pa je pogrešanega iskalo okoli 60 ljudi. Sodelovali so tudi vodniki reševalnih psov, prav tako je bil v akcijo vključen policijski helikopter.
V Primorskem dnevniku (sobotni prilogi) Sanela Čoralič že v naslovu povzema bistvo sedanjosti: »Turizem je kot sladoled, ki se lahko zelo hitro stopi«. Tako meni strokovnjak za upravljanje proizvodnje in virov v urbanih okoljih Adrian Hill, Kanadčan po rodu, ki je bil gost posveta v tržaški dvorani Unicusano. Odlično obiskano srečanje je organiziralo gibanje Zdaj Trst. Gost ima precej pomislekov glede turizma, na katerega cilja, kot so mu povedali gostitelji, tržaška politika. Turizem je nekaj nestabilnega, krhkega, ki se ob najmanjšem »neurju« lahko znajde v krizi. Primerjal ga je s sladoledom, ki je nekaj sezonskega in se ob vročini zelo hitro stopi. Za Hilla je zato veliko bolje staviti na proizvodnjo, ki ima globlje korenine in je vsekakor bolj stabilna. Temu velja dodati, da lahko pojemo le toliko kot zmoremo. Množičen uvoz delovne sile že sedaj povzroča le probleme …
Prav tako povzemajo STA-jev članek, da družba Sončni Kanin prodaja gondole kabinske žičnice. Z dosedanjo prodajo je bovška občina zaslužila nekaj več kot 9000 evrov.
V Gorenjskem Glasu Suzana P. Kovačič objavlja kratko novico, da v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pripravljajo razstavo ob 130-letnici Aljaževega stolpa in želijo vanjo vključiti tudi vaša doživetja, misli in zgodbe. Kako ga vidite vi? Ste ga že obiskali? Ste o njem slišali zanimivo pripoved? Se vam zdi pomemben del naše zgodovine ali zgolj znamenitost? Vabijo vas, da delite svoje vtise in razmišljanja (do polovice strani formata A4) skupaj s fotografijami in jih do 25. aprila pošljete na e-naslov neli.stular@planinskimuzej.si ali po pošti na naslov Natalija Štular, Slovenski planinski muzej, Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana. Izbrane zapise bodo vključili v razstavo in jih predstavili širši javnosti.
In drugo, da z Občine Kranjska Gora prihaja obvestilo, da je cesta v dolino Vrata od minulega petka znova odprta. Vstop v dolino je z vzpostavitvijo zapornic omejen na največ 195 vozil na dan, parkirnina se na dveh avtomatskih blagajnah plačuje po objavljenem ceniku. Obveščanje voznikov o prostih parkirnih mestih v dolini Vrata se izvaja s pomočjo informacijskega sistema, postavljenega ob regionalni cesti pred Mojstrano, pri Mercatorju v Mojstrani in tik pred zapornico. Tudi v letošnji poletni turistični sezoni bo v dolino organiziran brezplačen avtobusni prevoz, so napovedali na Občini.
Ana Šubic piše o tem na kaj vse sta ob ogromnih količinah pločevink, plastenk in vrečk v zadnjih letih ob čiščenju domačega Kranja in nekaterih drugih krajev naletela prostovoljca Viljem Gogala in Darko Kastigar. Pobrala sta že osemdeset ton smeti. Zanimiva zgodba o modernih “Grčah” z naslovom: Nekateri svinjajo za vso nacijo …
Jelena Justin pa predstavlja Kotečnik (772 m). Eden od vrhov, ki so del Posavskega hribovja. Vrh z žigom, ki ga odtisnemo v knjižico Križem kražem. Širše znano je tudi, da je na pobočju Kotečnika urejenih 334 plezalnih smeri, ki so razdeljene na enajst sektorjev.
Na RTV MMCMarjeta Klemenc in K.K. Povzemata mnenje nekaterih gorskih reševalcev: Razmere v gorah so zelo zahtevne, na pot zelo zgodaj in s primerno opremo.
D. S. M. piše, da v Tolminskih koritih gradijo nov vstopni objekt. Pričakujejo enako število obiskovalcev kot v rekordnem letu 2023, ko so jih našteli 121.000.
Romana Erjavec poroča o borovških neumnostih, ki jih peljejo z TNP, državo in nekaterimi nevladniki. Na gorenjski in posoški strani Vršiča poteka gradnja zapornic, spustili ju bodo jeseni. Namesto 300 bo lahko na vrhu parkiralo 92 vozil. Kot pravi Simon Mlekuž, vodja investicij v ceste na DRSI-ju, bo nov režim prinesel več reda na Vršič. “Pretočnosti ne bi smel zmanjševati, pričakujemo, da bo zmanjšal problem preobremenitve stoječega prometa, torej divjega parkiranja na območju celotne ceste na prelazu.” V naslednjih tednih in mesecih pa je na cesti na Vršič zaradi omenjenih gradbenih del predvidenih tudi več delnih in popolnih zapor, ki bodo trajale vse tja do sredine junija.
A.P.J. pa je šel na drug del sveta. Ni za ljudi z vrtoglavico – na Kitajskem gradijo most, ki se dviga kar 625 metrov nad reko. Projekt stane okoli 270 milijonov evrov. Kitajska gradi še en svetovni infrastrukturni presežek. Obe strani kanjona Hvadžjang, po katerem teče reka Bejpan, bodo povezali z najvišjim mostom na svetu, ki se dviguje kar 625 metrov nad reko, dolg pa je 2890 metrov.
V Slovenskih novicah Tina Hrovat naslavlja, da zaradi ljubljanske megle ne morejo reševati: 40-krat ni bilo mogoče poleteti z Brnika. Radovljiški gorski reševalci, ki so znani predvsem po prodornosti, predlagajo selitev helikopterske baze z Brnika na ALC Lesce. Občina Radovljica že razpolaga z letališko infrastrukturo na optimalni lokaciji.
Pri SiOlu Matej Podgoršek piše o Pentlji, planinski poti čez barje in Krim, dolgi kar 84 kilometrov …
