Tedenski pregled časo-pisja, …
Jara kača s sodišča
Tina Horvat v Slovenskih novicah poroča, da se na pravdnem oddelku kranjskega sodišča nadaljuje odškodninska pravda, v kateri družina pokojnega gorskega tekača in turnega smučarja, 34-letnega Jureta Ribnikarja za 46.000 evrov toži njegovega prijatelja, alpinista in tekmovalnega turnega smučarja Nejca Kuharja, s katerim sta bila skupaj na turi na Spodnji Rokav, na kateri se je Jure smrtno ponesrečil. Zgodilo se je poleti 2019 v alpinistični smeri Potočnik-Tominšek, katere težavnost je ocenjena s stopnjo od 1 do 2 po alpinistični lestvici od 1 do 11, kar pomeni, da plezalsko ni zahtevna, da ne gre za pravo plezanje, ampak poplezavanje, …
Zakaj Juretovi starši tožijo alpinista Nejca Kuharja zaradi svojega tragično izgubljenega sina? Ne preveč pojasnilna članka o dogajanju na sodišču, ki je vezano na smrt 34-letnega Jureta Ribnikarja, ki je umrl 3. avgusta 2019, med turo na 2589 metrov visoki Spodnji Rokav, sta tudi tista Damijane Žišt v Večeru in Mojce Furlan Rus v Dnevniku. Večer in Dnevnik sta v teh časih precej na tapeti zaradi odpuščanj novinarjev, …
V Dnevniku so se tudi spomnili na Airbusovo letalo, ki je poletelo 24. marca 2015 zjutraj iz Barcelone v Španiji. Nekaj ur pozneje bi moralo pristati v Düsseldorfu v Nemčiji, a tja nikoli ni prispelo. Kontrole letenja so izgubile stik z letalom nad francoskimi Alpami, pozneje pa so razbitine našli v gorah severozahodno od Nice. Kopilot se je zaklenil v kabino in letalo treščil v goro, …
Kako gre športu, kaj pogreša, kako do stimulacije za vlaganje v šport?
Nekatere panožne zveze in klube so v Delu vprašali za mnenje o položaju slovenskega športa in napovedih za njegov nadaljnji razvoj.
Odgovori Planinske zveze Slovenije:
– Na splošno je šport dobro prepoznan v družbi. Športno plezanje doživlja stalni razvoj v vseh pogledih, zavedati pa se je treba, da na dolgi rok zgolj na podlagi navdušenja šport ne more delovati. Rekreativna dejavnost se krepi, prav tako je čedalje večje zanimanje med mladimi. Izzive in večje potrebe imamo predvsem na področjih organizacije državnih tekmovanj, plezalne infrastrukture in tudi urejanja plezališč v naravi.
– Organiziranost športa je zelo široka in raznolika, zato sistemske rešitve na določenih področjih bolje ali slabše ustrezajo specifikam posameznih športnih panog. Država se ukvarja z veliko področji, vrhunski šport v Sloveniji je eksistenčno odvisen od javnih sredstev, tu so še možnost zaposlitve najboljših športnikov v javnem sektorju, financiranje infrastrukture, podpora nacionalnim plezalnim šolam. V manjšem delu so podprte rekreativne dejavnosti ter podporne in razvojne dejavnosti, ki omogočajo celoten športni pogon. Ključni sta tudi stabilnost in predvidljivost financiranja športa.
– Trenutno so glavni generator popularizacije športnega plezanja zagotovo uspehi Janje Garnbret ter članic in članov naše reprezentance, sploh z vidika mladih. Temu vztrajno sledi razvoj športne infrastrukture in organiziranosti naših plezalnih klubov z vaditelji in trenerji. Športno plezanje tudi sicer prepoznavamo kot šport prihodnosti, saj se precej vklopi v sodoben življenjski slog. K njegovi prepoznavnosti v tekmovalnem smislu veliko pripomore organizacija tekme svetovnega pokala, ki jo septembra gostimo v Kopru.
Pri Slovenskem planinskem društvu je prišlo do sprememb. V ponedeljek so imenovali novo predsednico in novoizvoljenim odbornikom, ki so jih izvolili 14. marca na 71. občnem zboru dodelili funkcije. Predsednico Marinko Pertot, ki je SPDT vodila dobrih dvajset let, od leta 2005, je nasledila Loredana Gec. Novi podpredsednici sta Silva Meulia in Jasmin Rudež. Društvene finance bo vodila blagajničarka Barbara Starc, tajniško delo pa Marko Glavina, gospodar bo Henrik Sturman. Ostali odborniki so: Aleks Blažina, Borut Bogatez, Nika Čermelj (načelnica mladinskega odseka), Irina Goruppi (načelnica alpinističnega odseka), Tatjana Grgič, Julija Kralj (načelnica smučarske komisije), Lenart Legiša (odgovoren za članarine), Nika Prassel, Samuel Purič, Veronika Skerlavaj, Veronika Sossa in David Strain. Novost je, da bodo v kratkem ustanovili še odseka za jadralno padalstvo in gorski tek.
Na občnem zboru so podelili tudi priznanja. Bronasti častni znak PZS so prejeli Pavel Nadlišek, Samuel Purič in Henrik Sturman. Srebrni znak pa: Nika Čermelj, Julija Kralj in Mirna Viola. Dolgoletni predsednici Marinki Pertot pa so podelili častno članstvo SPDT. Zapis Jana Grgiča v Primorskem dnevniku.
V Modrih novicah je intervju, v katerem na vprašanja odgovarja Fance Stele, … Kaj vam pomenijo gore? Bolj kot športna plat me je že zelo zgodaj pritegnil etnološki vidik ljudje, predvsem pastirji, nabiralci zelišč v gorskem okolju. Vsebinski cilj teh raziskovanj, arheoloških in drugih, vidim v rekonstrukcijah bodisi bivališč ali objavah v literaturi ali razstavah. To ne sme v pozabo, to so naše korenine.France Stele z Gore pri Komendi je fotograf in častilec gorskega sveta, ki ga je kot nepoklicnega arheologa pritegnil predvsem z etnološkega vidika, je neutrudni iskalec davnih sledi in pustolovec, ki meni, da se je za boljšo sedanjost in prihodnost treba zavedati svojih korenin in preteklosti, zato jih skrbno raziskuje in dokumentira v sliki in besedi.
V Nedeljcu Meta Černoga piše o oskrbniku Antonu, ki je bil celo dvojnik kralja Aleksandra Karađorđevića. Življenje Antona Šenice in Fani Goltes, ki sta bila oskrbnika dvorca Aleksandra Karađorđevića v Ribčevem Lazu.
NA RTV je v okviru sklopa Ture avanture zapis, ki priča, da se na gori Fudži podajajo v boj proti čezmernemu turizmu. Gora Fudži je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je svetovno znana znamenitost in ikona Japonske, a je postala tudi gora smeti, ki jih za seboj puščajo množice turistov.
V Gorenjskem Glasu gre Jelena Justin južno od Limbarske gore na Slivno/Pivkelj (880) – Najvišji vrh občine Moravče in hkrati tudi najvišji vrh Moravške planinske poti. Ko bomo stali na vrhu, naj nam zvon želja izpolni, kar si bomo zaželeli.
V Slovenskih novicah je zanimiv biografski prispevek Primoža Hienga o Ivanu Selanu, ki je bil v prvi vrsti risar in uspešen kartograf brez primere.
Janez Mihovec z Idejami za izlet vabi na: najvišji vrh grebena Cimprovka.
Kopa je visoka 1360 metrov, gori nas pričakata klopca in prelep razgled daleč naokoli. V drugem pa na krožna pot v zatrepu Selške doline. Sprehodimo se do izjemno slikovite romarske cerkvice in si oglejmo vse, kar nam ponuja Zali Log.
Na Vse za moj dan predstavljajo skrivnostno turkizna jezera tik za mejo. Izlet, ki ga ne boste pozabili!
V Moškem svetu se sprašujejo ali morajo biti pohodni čevlji res večji od običajnih? Po tem, ko najdete svoje nove najboljše prijatelje, ki so vam vizualno všeč, je eno največjih vprašanj, ki vam lahko prešinejo glavo: ali naj bodo pohodniški čevlji večji od mojih superg? Večja velikost je lahko odlična ideja v določenih situacijah, zato spodaj izveste vse, kar potrebujete, da boste lahko pretehtali prednosti in slabosti
Pri Aktivnem metropolitanu pa izveste več o pohodniških palicah – zakaj jih potrebujete in kako izbrati prave?
Iščeš popolno lokacijo za romantično druženje s fantom ali pa morda nepozaben ženski večer s prijateljicami? Potem je čas, da spoznaš slovensko senzacijo, ki jo obožujejo vsi, od domačih do tujih vplivnežev – večerjo v pravljičnih alpskih iglujih! … v Cosmopolitan metropolitan.
Na Siolu pišejo, da je letošnje pomanjkanje snega v alpskih dolinah znova pokazalo, kako pomembna je prilagoditev destinacij, ki so v veliki meri odvisne od snežnega turizma, na novo realnost. O tem veliko razmišljajo tudi v Bohinju, ki je pilotno območje mednarodnega projekta BeyondSnow. Med rešitvami vidijo razvoj celoletnega športnega centra na Kobli. “Morda bi z morebitnimi investitorji prišli tudi do ugotovitve, da je vredno zamenjati obstoječe tri sedežnice, ki že deset let stojijo z gondolo, ki bi obiskovalcem omogočila hitrejši dostop do vrha in razglednih točk,” …
Na Maribor info je oglasno sporočilo z naslovom Zasvojljivo: Balvansko plezanje se z razlogom vzpenja med najbolj priljubljene oblike vadbe
Medtem ko se veliko prebivalcev s Kosova seli v deželo pod Alpami na delo in z otroci v šole, so slovenski markacisti učili tamkajšnjo delovno silo, kako se dela v gorah. Verjetno bomo kmalu lahko Kosovce opazovali (in z njimi kramljali) ne samo na številnih gradbiščih, ampak tudi na planinskih poteh pri nas, ki so res potrebne marljivih rok … Na PZS o ah…
