Tedenski pregled časo-pisja, …
V Gorenjskem Glasu Anja J. Dolžan povzema, da zimske aktivnosti lahko vznemirijo divjad. Občina in Lovska družina Jezersko sta v sodelovanju s kranjsko enoto zavoda za gozdove pripravili karto gozdnih območij, ki so pomembna za ohranitev prostoživečih živali.
Miha Naglič je iz intervjuja na MMC RTV SLO povzel aktivnosti alpinista Aleša Česna, rojenega leta 1982 v Kranju sina Toma Česna. Aleš Česen je tudi gorski vodnik, ki zadnja leta novembrske in decembrske dni preživlja na najhladnejši, najbolj suhi in najbolj vetrovni celini na svetu, Antarktiki. Tam ima podjetje, za katero dela 200 kilometrov v notranjosti celine svoj bazni tabor, iz katerega petične goste vodi na raziskovanje te edinstvene celine. Dela za britansko podjetje White Desert, ki ponuja doživetje Antarktike.
Suzana P. Kovačič piše o planinskih kočah in festivalu Goroventure. Ta bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani od 26. februarja do 2. marca vabi na tradicionalni festival Goroventure. Vsi dogodki se bodo začeli ob 20. uri. Tokrat bodo skozi zanimive dogodke povezovali literaturo alpinizmom in drugimi ekstremnimi športi. Festival bodo odprli z dvema večeroma gorniških filmov S kolesi po divjem Balkanu in Sariri v sodelovanju z Bovec Outdoor Film Festivalom. Sledil bo prehod v bolj literarne globine, ko boste lahko skupaj z Marijo in Andrejem Štremfljem ter Alenko Klinar intimno razmišljali o življenju, gorah in notranji moči. Vrhunec festivala bo srečanje z dekleti z odprave Lalung 2024, ki bodo z vami delile občutke doživetja in zmage ob osvojitvi dotlej neosvojenih vrhov. Njihove zgodbe vas bodo popeljale naravnost v srce Himalaje.
Pri planinskih kočah pa samo s prostovoljstvom in donacijami ne gre več. Egon Kepic iz PD Jesenice je poudaril nujna vlaganja v planinske koče, a tega denarja društvo nima, nekaj več upanja za to imajo s pričakovanim razpisom gospodarskega ministrstva. Jeseniško društvo je med slovenskimi planinskimi društvi najbolj zadolženo – in to z naskokom, kot je pojasnil Kepic, a se bo moralo po njegovem mnenju nekaj sistemsko narediti na nivoju države, Planinske zveze Slovenije, ker se tudi druga društva srečujejo s podobnimi težavami pri prenovah koč. »Društva, kot so delovala v preteklosti, ne bodo zmogla na prostovoljstvu in donacijah. Koče pa so stare.« Veliko naporov bo jeseniško društvo še vlagalo v Kočo na Golici, tudi ta je sicer nujno potrebna obnove, a jim za zdaj prinaša največ dohodkov. Druge njihove koče so v dolgoročnih najemih. Iščejo oskrbnika ali najemnika za zavetišče pod Špičkom, v nasprotnem ga v poletni sezoni ne bodo mogli odpreti.
Jelena Justin pa (po)vabi na na Kum (1220 m), na t. i. Zasavski Triglav, ki s svojimi 1220 metri nadmorske višine predstavlja zanimiv cilj tako za planince kot tudi kolesarje. Neverjetna višinska razlika tisoč metrov je za ta del Slovenije vse prej kot običajna. Možnosti za vzpon je več. Ena najlepših poti na vrh je iz Trbovelj po Čebulovi dolini po imenu bolj zanimiv je vzpon po Škratovi dolini, ki se adrenalinsko začne s prečkanjem reke Save s pomočjo ročne nihajke. Škratova dolina je ime dobila Perkmandeljcih, škratih, ki so v Zasavju po ustnem izročilu prebivali v rudnikih. Na Kum z železniške postaje v Trbovljah.
V Nedeljskem dnevniku Katja Petrovec piše o Ladislavu Jirásku, avtorju prvega knjižnega planinskega vodnika v češčini, ki je izšel leta 1987, ob jubileju ustanovitve češke podružnice Slovenskega planinskega društva v Pragi (ta je bila leta 1897). V njem so opisane na prvem mestu slovenske Alpe, tudi Pohorje in nato še druga jugoslovanska gorstva. Veste, koliko izvodov smo prodali? 20.000. Zanimanje za to knjigo je bilo res veliko, v treh letih je bila povsem razprodana.
Meta Černoga pa se sprašuje: Kam odtekajo fekalije z Velike planine? Ugotavlja, da najbrž navzdol, …
Pri Večeru je bila Jana Juvan na otvoritvi novega plezalnega centra Klajmber, ki je postal največji balvanski center v državi.
V Slovenskih novicah pravi Janez Mihovec, da se visoko nad Begunjami dviga mogočen greben Begunjščice. Na svojem najvišjem vrhu doseže 2060 metrov višine. Na njenih pobočjih sta približno na isti višini postavljeni dve koči: na vzhodni stani Koča na Prevali, na skrajnem zahodu pa Roblekov dom, kjer stopimo na širno poseko in z dvorišča se odpre prelep razgled predvsem na Ljubljansko kotlino globoko spodaj in Julijce, na drugi strani pa po Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Planinski dom skorajda ne bi mogel biti postavljen na lepšem kraju.
V drugi objavi pa Janez Mihovec popisuje Ratitovec, ki je s svojimi 1678 metri markantna gora. Nanjo vodi cela kopica markiranih poti, ki so sorazmerno lahko prehodne tudi v zimskem času. Tako je gora cilj številnih obiskovalcev prek celotnega leta.
V tretji pa gre Janez Mihovec po mejnem grebenu Karavank. Preko starega ljubeljskega prelaza na Povno peč do razgleda na Slovenijo in Avstrijo.
Na SiOlu Alenka Teran Košir piše o Janji Garnbret, ki pravi, da če svojo samozavest gradiš na tem, kar drugi pišejo o tebi, te lahko zruši že en sam negativen komentar.
M.P. pa, da kar 18 planinskih koč išče oskrbnika, kuharja ali pomočnika.
Matej Podgoršek pa gre na zimski pohod s planote Golte na “vulkan” Smrekovec – z Golt na sosednji Smrekovec. Smrekovec (1.556 metrov) je sicer tudi eden od vrhov na Golteh, a v mislih ima avtor sosednjo goro 1.577 metrov visoki Smrekovec, ki so mu nekoč rekli edini slovenski vulkan. Pa to pravzaprav ni. Gre le za goro, grajeno iz magmatske kamnine iz tufa, ki je nastala pred več kot 20 milijoni leti s strjevanjem vulkanskega pepela na morskem dnu. Nato se je, tako kot sedimentne kamnine (dolomit in apnenec), ki gradijo večji del Alp, dvignil v času premikanja in gubanja litosferskih plošč in nastal je čudovit gorski svet, ki ga tako radi osvajamo.
Pri Čas za zemljo A.K. piše, da se ledeniki topijo hitreje kot kadarkoli doslej: alpski bi lahko izginili
Svetovni ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli prej. To ugotovitev potrjuje najobsežnejša znanstvena analiza doslej. Raziskava kaže, da so svetovni ledeniki skupaj izgubili 6500 milijard ton ledu med letoma 2000 in 2023, kar je povzročilo 18 mm dvig globalne morske gladine.
Na RTV pa tipkovnici Urške Sobočan Ivanovič in Metke Pirc tipkata, da brez umetnega zasneževanja ne bo več normalne smučarske sezone, …
