Tedenski pregled časo-pisja, …
Ustvarjanje javnega mnenja je sicer popolnoma v rokah oblastnikov, ki so za ta namen pripravljeni odvajati precejšnja, hitro (jim) vračljiva sredstva. A zakaj javno mnenje dopušča nekomu vzvišenemu, da krši vse moralne in druge zakone, drugega pa obsoja, je bolj zanimivo in …
Pred skoraj stoletjem (včasih) so (le?) štirje kleni stahovški gorski reševalci s Korošice v dolino K. Bistrice (težko in še malo po kolovozu) prenesli poškodovanega, danes pa se lahko (še brez parkirnine) pripeljemo do 1500 m in se potrebuje 15 (v nekaterih kriminalnih primerih tudi 50) g. reševalcev za prenos (večino pa se tako prevozi s helikopterji), … Na MMC RTV SLO lahko preberete umazano najnovejšo (pol/vet/rom gorskoreševalno) avtomobilsko reklamo, ki so jo elitisti postavili kar v njihovo interesno območje v prepovedno vožnjo v naravnem okolju: Gorski reševalci pravijo, da je dacia duster odličen izvidnik … Kaj vse pa lahko šofer z avtomobilom naredi, pa si na X poglej(te), saj bodo kmalu takšni primerki na Ojstrici … In nadaljevanje (za še več terenskih avtomobilov) lobiranja na nacionalki (?):
Bi bilo v slovenskih gorah manj nesreč, če bi bilo reševanje plačljivo? Klemen Belhar, podpredsednik Gorske reševalne službe:
Minuli teden je, gledano čisto tematsko, najbolj zaznamovalo poročanje o gorski nesreči med Tursko goro in Brano, kar smo sproti objavljali. Kar se tiče drugih člankov, pa smo zaznali …
Na 24ur je David Stropnik pisal o slovenskih alpinistih in plezalcih, ki so v eni največjih in najslavnejših sten na svetu – kalifornijskem El Capitanu – že pustili pečat. Preplezali so nekaj težkih tehničnih in prostih smeri, tokrat pa je mejo še nekoliko dvignil Jerner Kruder. Nekdanji evropski prvak v balvanih je v kilometrskem granitu v štirih dneh, ki jih je preživel v navpičnici, prosto preplezal smer osme stopnje po francoski lestvici.
Na SiOLu je Alenka Teran Košir izprašala Romana Krajnika, trenerja dvakratne olimpijske prvakinje Janje Garnbret, ki se je odločil, da si v sezoni 2025 vzame nekaj pavze, kar pa ne pomeni, da bo plezanje v drugem planu. “Enostavno sem prišel do trenutka, ko po vseh teh letih potrebujem nekaj premora. Še posebej, ker bi se s tem, kar počnem, rad ukvarjal še kar nekaj let,” je v intervjuju za Sportal napovedal trener Roman Krajnik. Pojasnil je, kakšen premor ima v mislih in kaj posebnega pripravlja v prihodnjem letu. Povedal je tudi, kako potekajo priprave na olimpijske igre v Los Angelesu in kaj bi ga v zvezi s tem najbolj osrečilo. Priznal je, da do najboljše tekmovalke v zgodovini športnega plezanja še vedno čuti ‘rešpekt’. “Verjetno bom do Janje vedno čutil malo strahospoštovanja, in to se mi zdi tudi edino pravilno.”
Na N1 je članek o hotelu za najpogumnejše. Na robu veličastnih patagonskih pečin, skoraj 370 metrov nad tlemi, stoji hotel, ki je kot ustvarjen za najdrznejše popotnike. Ovo Patagonia, avantgardni koncept prenočišča v osrčju Argentine, s svojo arhitekturo in lokacijo ponuja pravo adrenalinsko izkušnjo.
Sarah Neubauer pa je v drugem zapisu “strokovnjaka” spraševala o tem: Zakaj slaba vremenska napoved nekaterih planincev ne ustavi?
V Gorenjskem Glasu Jelena Justin tokrat (po)vabi na Sotinski breg/Kugla (418 m) – Najvišji vrh Prekmurja, pravijo mu tudi Prekmurski Triglav. Razglednik, ki leži v Krajinskem parku Goričko, nam ponudi lep razgled na radgonske in goričke gorice.
Maša Likozar je povzela pripoved o Planinskem društvu Bled, ki je bilo ustanovljeno pred 75 leti, 15. decembra 1949 na pobudo kartografa in navdušenega planinca Oskarja Delkina. Njegovo idejo so podprli znani Blejci, med njimi so bili Matko Ulčar st. Anton Pazlar in Martin Prešeren. Društvo danes šteje okoli 300 članov, od tega kar polovico najmlajših, kar po besedah predsednika društva Rada Urevca zagotavlja kontinuiteto delovanja. V letošnjem jubilejnem letu je društvo izdalo zbornik Petinsedemdeset let po planinskih poteh.
Suzana P. Kovačič pa piše o Francu Ekarju, nekdanjem predsedniku Planinske zveze Slovenije in članu elitnega avstrijskega Alpenkluba, ki je danes edini redni slovenski dopisnik revije Österreichische Alpenzeitung, ki letos praznuje 145-letnico izhajanja. Za Alpenzeitung je Franc Ekar napisal blizu sto člankov, v zadnji letošnji številki je to prispevek o vrhunskih slovenskih alpinistih Luku Lindiču in Luku Krajncu, ki jima je uspelo prosto preplezati novo smer v severni steni Rjavine v Julijskih Alpah. Kot je pojasnil Ekar, je za pisanje člankov v reviji huda selekcija in je bilo »tudi malo začudenja že med Avstrijci, od kod meni toliko prostora v njej«. A tudi že samo članstvo v Alpenklubu, ki ima danes okrog štiristo članov, ni nekaj samoumevnega, kot je še Ekar dodal, saj morata kandidata za novega člana podpreti vsaj dva izmed obstoječih članov ali podpornikov kluba.
Igor Kavčič je pisal o vrhunskih alpinistih. Marija in Andrej Štremfelj sta prehodila Veliko himalajsko pot – v enem zamahu. Za 1600 kilometrov dolgo pot, na kateri sta opravila kar za 83.000 metrov vzponov sta porabila 88 dni. O doživetjih s poti pod najvišjo gorsko verigo na svetu sta napisala knjigo z naslovom Moč noči je v svetlobi zvezd.
V Dnevniku poročajo o 48 ljudeh, ki so jih reševali iz snežnega meteža: “Božič smo praznovali v snegu, zmrznjeni, a srečni”
Predele Hrvaške in BiH je v zadnjih dneh zajelo obilno sneženje, kar je v torek, ko so bili mnogi na poti na praznovanje božiča, povzročilo prometni kolaps. V občini Plitvička jezera je zvečer več vozil obtičalo v hudem snežnem metežu. V zahtevni reševalni akciji so jih na varno rešili gasilci.
Vremenoslovec Andrej Velkavrh pa v kolumni razmišlja o zimi, ki je res neprijazna do življenja, ogroža nas z nizko temperaturo, mraz nam streže po življenju. Ne daje nam hrane, poletje in jesen nam jo dobesedno ponujata. A prav v tej strogosti, enoličnosti, je tudi neki čar. Deluje čisto. Pokrije našo umazanijo, sneženje, očisti zrak, zaduši zvoke, predvsem človeški hrup. Duši in umiri dogajanje okoli nas. Prav nagovarja nas naj postojimo, prisluhnemo. Vpijamo tiho enoličnost, ki nas na neki način pomirja. Ničesar odvečnega ni malo se dogaja, vse je bolj statično.
