Ko se drobir na melišču pogrezne pod težo podnebnih sprememb
V gorovju Marmolade pri prelazu Forcella del Laghet se je nedavno pojavil nenavaden naravni pojav: velika jama, krater, ki je presenetil pohodnika na višini okoli 2800 metrov. A za znanstvenike ta pojav ni presenečenje — je opozorilo.
Po besedah Giovannija Baccola, raziskovalca na Univerzi Roma Tre in člana znanstvenega odbora L’AltraMontagna, gre za posledico zrušitve t. i. mrtve led(e)ne leče — izoliranega bloka ledu, ki je bil nekoč del večjega ledenika, a je ostal zakopan pod ruševinami in zaščiten pred sončnim sevanjem.
»To so končni procesi, ki napovedujejo popolno izginotje ledeniških pojavov,« opozarja Baccolo.
Kaj je mrtva led(e)na leča?
Gre za ostanek nekdanjega ledenika, ki je bil zaradi naplavin in kamnitega drobirja ločen od preostale ledne mase. Takšni bloki ledu lahko preživijo več obdobij, saj jih pokrov ščiti pred toploto. A ko se ta zaščita poruši (otopli) — bodisi zaradi intenzivnih padavin ali mehanskih premikov —, se led začne hitro taliti.
Baccolo pojasnjuje, da poletne padavine na visokih nadmorskih višinah postajajo v posameznih letih tudi pogostejše in intenzivnejše. Voda pronica v zakopane ledne mase, prinaša toploto in pospešuje taljenje. Hkrati lahko dež spere drobir, ki je ščitil led pred soncem, kar še dodatno pospeši razpadanje.
Posedanje tal: ko se ledenik umakne
Jama – krater, ki se je pojavil v Dolomitih, je po obliki podoben vrtači — naravni depresiji, ki nastane zaradi posedanja tal. Baccolo meni, da je na tem območju nekoč obstajal ledenik, ki se je umaknil, za seboj pa pustil zakopane zaplate mrtvega ledu. Ko se ta led stali, se nad njim zruši kamnina, kar ustvari krater. Podobne procese so opazili tudi v bližini prelaza San Pellegrino, kjer so bile kartirane nivo-morene — ostanki snežnih in led(e)niških naplavin. Na tem območju ni stožcev z naplavinami, ki jih sicer najdemo na nasprotnih pobočjih, kar kaže na drugačen, verjetno novejši razvoj.
»Verjetno so intenzivne padavine izkopale naplavine in pospešile taljenje ledne plošče. Ko je ta proces končan, se kamnina zruši in zapolni praznino, ki jo je pustil led,« zaključuje Baccolo.
Podnebna kriza v Alpah
Takšna posedanja tal niso redkost. So simptom širšega pojava — izginjanja ledenikov, ki je posledica podnebnih sprememb. Po podatkih National Geographic se je v Alpah v zadnjem stoletju stalila polovica vsega ledu. Do konca stoletja naj bi izginilo med 80 in 90 odstotkov preostale ledne mase.
Poleg usadov se pojavljajo tudi druge posledice: zemeljski plazovi, poplave, izguba vodnih virov in spremembe v lokalni ekologiji. Taljenje ledenikov sprošča metan iz permafrosta, spreminja pokrajino in ogroža stabilnost gorskih območij.
Zaključek: Ko narava govori, je čas za poslušanje
Krater v Dolomitih ni zgolj geološka zanimivost. Je opomnik. Je posledica procesa, ki se dogaja tiho, a vztrajno — izginjanje ledenikov, ki so stoletja oblikovali podobo Alp. In čeprav se zdi, da gre za lokalni pojav, je njegov pomen globalen.
Ko se zemlja pogrezne, se pogrezne tudi iluzija, da imamo ljudje, ki smo že tako kot druga bitja zelo omejeni, v času še veliko časa. Imamo pa prevelik vpliv, …
