Nj. Vel. kralj Peter II. na Triglavu

Jutro, 13. avgust 1939 – dLib.si

Pri Aljaževem stolpu Foto: dr. Pretnar

V Aljaževem domu v Vratih je bilo v torek 8. t. m. živahno vrvenje. Kmalu po 11. uri se je prikazala na zeleni trati pred domom mala skupina. Predsednik SPD dr. Pretnar ji je hitel nasproti in spoštljivo pozdravil mladeniča, ki je bil med prvimi. V tem pa so se s terase doma zaorili klici: »Živio kralj!« Vse je hitelo na plano. Radostno se smejoč in odzdravljajoč je stopal med špalirjem planincev mladi kralj Peter II. Potem ko je prehodil Savinjske planine od Grintavca do Ojstrice, je prišel, da poseti očaka Triglava, ki ga je doslej zaradi slabega vremena že ponovno odbil.

V spremstvo adjutanta g. polkovnika Kerekoviča, vzgojitelja g. Janka Kovača, treh dijakov-tovarišev, predsednika SPD dr. Pretnarja in dveh gorskih vodnikov je Nj. Vel. kralj po kosilu ob 14. nastopil veselo razpoložen turo na Triglav. Ob zvokih Torkarjeva harmonike, ki je zaigral »Triglavsko koračnico« in »Mlade vojake« ter med živahnim vzklikanjem planincev je krenil kralj po skalnati Tominškovi poti v Triglavsko steno. Na višini kakih tisoč tisto metrov je pozdravil kralja Triglav s ploho. Vedno bolj se je zavijal v temne grozeče oblake in vsak čas je bilo pričakovati, da bosta pričela spremljati ploho tudi blisk in grom. Družba pa se za vse to ni zmenila. Kralj se je krepko spenjal po skalnatih strminah in stenah.

Počitek »Pri studencu« na Tominškovi poti

Do kože premočena je družba po treh urah zavila iz stene po zložni poti k studencu pod Begunjskim vrhom. Kralj je bil poplačan za svojo odločnost in vztrajnost. Nebo se je naenkrat zjasnilo in v višinah se je nad blesketajočimi se snežišči prikazala v solnčnih žarkih plešasta glava očaka Triglava. Planincem znani in težko zaželeni studenček, ki ga je tako lepo uredil pokojni Knafeljc, je tudi kralja zvabil h kratkemu oddihu in okrepčilu.

Ni še bila ura šest popoldne, ko je kralja z njegovim spremstvom pozdravil pred Staničevo kočo gospodar SPD ter mu izrekel dobrodošlico. Slovensko planinsko društvo je za ta dan rezerviralo to kočo kralju, da je mogel nemoteno uživati lepote planin ter se po naporni turi odpočiti za nadaljnjo pot. 

Kakor se spodobi za prave planince, je tudi kralj prihodnje jutro vstal že zelo rano. Ker je ponoči deževalo, je bil zrak čist in na vsem obzorju so kralja pozdravile rajde gorskih velikanov, ob katerih vznožju so se vile zelene doline z belimi mesti in vasicami. Obetal se je najlepši dan. Komaj je odbila pet, je že kralj s svojim spremstvom pešačil preko snežišč in prodovja ter se vzpel po grebenu Rži na Kredarico. Številni planinci so ga ob prihodu živahno pozdravljali. Predsednik SPD dr. Pretnar ga je posedel v ponosni planinski dom, mu pokazal Aljažev kot ter mu pri tej priliki tudi na kratko povedal zgodovino pionirskega dela Slovenskega planinskega društva, zlasti v časih, ko je moralo zaradi navala germanizacije vršiti s gradnjo slovenskih planinskih koč, potov in orientacijskih naprav prevažno narodno obrambno delo. Opozoril ga je pri tej priliki zlasti na znamenitega skladatelja in planinskega pionirja, triglavskega župnika Aljaža. 

Na Malem Triglavu

Ko si je kraljevo spremstvo žigosalo razglednice in se vpisalo v knjigo, je kralj nastopil zadnji del pota do vrha Triglava. V strminah Malega Triglava in grebena Velikega Triglava je Nj. Vel. kralj pokazal, da ne zaostaja za najboljšimi planinci mlade garde. Vzpenjal se je s tako sigurnostjo in spretnostjo, kakor da bi mu bila hoja po gorah vsakdanji posel. Najzgovornejše pa kaže njegovo žilavost in izvežbanost to, da je potreboval od Staničeve koče do vrha Triglava kljub postanku na Triglavskem domu skoraj točno dre uri. Diven razgled, ki se je odpiral na sever do Visokih Tur, na zapad do Tirolskih Dolomitov, na jug prav do morja in Snežnika na vzhod pa preko Ljubljanskega polja in Savinjskih planin, je napravil na kralja izreden vtis. Toplo solnce, je spravilo vso družbo v prijetno razpoloženje in zadovoljstvo, ki je planincu višek užitka in najlepše plačilo za vse napore.

Več kot poldrugo uro se je zadrževal kralj na vrhu Triglava in prav nerad se je ločil od njega, ko je bilo treba nastopiti povratek na Aleksandrov dom. Gospodar tega doma društveni podpredsednik g. dr. Vrtačnik, je s svojo marljivo oskrbnico preskrbel kralju in njegovemu spremstvu za izborno okrepčalo in prijeten opoldanski oddih v ponosnem domu. Med počitkom si je kralj ogledal romantično okolico in se zlasti veselil pogleda na krasne Bohinjske planine in njih krono, zeleno Velo polje. Posetil je tudi kočo graničarjev, kjer se je prepričal ne samo o odgovorni težki in vestni službi teh čuvajev naših meja, temveč tudi o odličnem redu in čistoči, ki vlada v njihovih bivališčih. 

Na popoldanski turi mimo Doliča in preko Hribaric je kralja z njegovim spremstvom osvežil pohleven dež, ki pa je v dolini Sedmih jezer prenehal. Kralja je prevzela lepota in romantična Zajezerska dolina. Koča Zajezerca je bila kralju za noč rezervirana, a on je odredil, ko je videl da prihajajo turisti, ki jih je proti večeru zatekla ploha, da se jim napravi prostor v koči. 

Na terasi Planinskega doma na Komni

Prihodnje jutro si je kralj podrobneje ogledal okolico ter zlasti z zanimanjem poslušal pojasnila o prirodnem parku. Pozoren je bil tudi na spominsko ploščo pokojnega Knafeljca in z veselim zanimanjem si je ogledal zbirko živih gadov, ki jih je nalovil zajezerski puščavnik g. Beg. Svojo turo je kralj zaključil s posetom Komne. Pogledi na gore in v Bohinjsko dolino z jezerom so ga očarali. Celo uro se je po obedu v zatišju na terasi doma sončil. Prekrasno urejen naš največji jugoslovanski planinski in smučarski dom je kralju izredno ugajal. Svež in razigran je v popoldanskih urah s spremstvom sestopil k Savici. Kjer ga je pozdravila velika truma planincev. Ob slovesu se mu je zahvalil v imenu planincev za pozornost slovenskim planinam predsednik SPD dr. Pretnar. Kralj se je v svojem odgovoru toplo zahvalil Slovenskemu planinskemu društvu ter mu izrekel svoje priznanje, pri čemer je poudaril, da so napravile planine nanj najlepši in nepozaben vtis.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja