Jubilej Gorske reševalne službe
Gorenjski Glas, 18. junij 2002
Gorska reševalna služba Slovenije je v hotelu Larix slovesno praznovala visok jubilej: 90-letnico. Prva reševalna služba je bila ustanovljena v Švici, slovenska gorska reševalna služba je šesta najstarejša na svetu. Danes je v 17 postajah v pripravljenosti več kot 700 gorskih reševalcev.
Tri terenska vozila za tri postaje: Mojstrano, Bovec in Bohinj.
Kranjska Gora – Slovenska Gorska reševalna služba je minulo soboto slovesno praznovala častitljiv jubilej: 90-letnico svojega obstoja. Ob jubileju so v Larixu v Kranjski Gori pripravili okroglo mizo gorskih reševalcev – veteranov, podelili priznanja in nagrade za najboljše literarne spise in fotografije, se zbrali na slavnostni seji, ker je gorskim reševalcem čestital ob jubileju predsednik države Milan Kučan. Ob tem pa so svečano predali ključe novih terenskih vozil postajam Mojstrana, Bohinj in Bovec.
V Sloveniji je v 17 postajah gorske reševalne službe 764 gorskih reševalcev, med njimi 86 inštruktorjev, 7 inštruktorjev reševalcev letalcev, 42 reševalcev letalcev, 38 vodnikov gorskih psov. Slovenski reševalci so od leta 1945 sodelovali v 5.594 reševalnih akcijah, izvedli 708 iskalnih akcij in v dolino prinesli 3.400 poškodovanih gornikov in na žalost tudi 961 mrtvih. Vsako leto opravijo od 9 do 11 tisoč reševalnih ur letno, že 35 let jim pomaga tudi helikopter, deset let tudi helikopter ministrstva za obrambo. Njihovo delo ni le reševanje v gorah, ampak tudi reševanje na smučiščih (tisoč poškodovanih smučarjev letno), reševanje v globokih soteskah, pomoč jadralcem, zmajarjem, kajakašem, sodelujejo pri gašenju požarov, pri zemeljskih plazovih – reševalci so organizirani v GRS, ki ima status javne reševalne službe in tesno sodeluje s policijo, vojsko in civilno zaščito.
Kako zelo se je povečal obisk v gorah in kako posledično zelo je poraslo število nesreč, pove podatek, da je bilo v vseh Alpah od leta 1959 do 1987, v 28 letih torej, 121 gorskih nesreč, samo lani pa jih je bilo v Sloveniji 287 in 32 mrtvih.
Začelo se je v Kranjski Gori
Prvo gorsko reševalno službo so ustanovili Švicarji, slovenska gorska reševalna služba je bila ustanovljena kot šesta na svetu, v času, ko jc bila tedanja Planinska zveza stara 20 let. Po kar nekaj nesrečah so se zbrali planinci v hotelu Razor v Kranjski Gori in ustanovili rrešilno ekspedicijo podružnice SPD Kranjska Gora. V letu 1822 je na Triglavu strela ubila bohinjskega vodnika Antona Korošca, sodelovalo je osem reševalcev. Nato je sledilo še nekaj nesreč, tudi nesreča fotografa Gregorca, ki sta ga reševala Janez Robič in Tomaž Lakota iz Mojstrane.
A ko se je v severni steni Škrlatice ponesrečil kirurg dr. Josip Stoje, so ga rešili z zelo primitivno opremo: konopljenimi vrvmi in z lesenim zabojem, s katerim so ga spuščali v dolino. Kronist Vid Čeme je takole zapisal: ” Z velikimi težavami so ga rešili dr. Josip Tičar, dr. Jernej Demšar ter gorski vodniki iz Kranjske Gore in Trente. Kmalu za tem je dala podružnica osrednjemu odboru pobudo, da bi ustanovili gorsko reševalno postajo in to pobudo so obravnavali na občnem zboru leta 1910, nato pa so stekle priprave. Tako je bila 16. junija 1912 v Kranjski Gori ustanovljena prva gorska reševalna postaja pri nas, ki so jo poimenovali Rešilna ekspedicija podružnice SPD Kranjska Gora. Največ zaslug pri ustanovitvi imajo vsi trije doktorji: dr. Josip Tičar, dr. Jernej Demšar in dr. Josip Stojc.”
Brez idealizma ne bo šlo
Kranjskogorsko postajo Gorske reševalne službe vodi neumorni alpinist in gorski reševalec Janez Kunstelj, ki je opravil ogromno organizacijskega dela tudi pri praznovanju vseslovenskega jubileja. Minulo sredo so kranjsko gorski reševalci kot nasledniki ustanoviteljev rešilne ekspedicije skromno, a slovesno praznovali jubilej. Ob tej priložnosti je Janez Kunstelj opisal zgodovino gorske reševalne službe pri nas in njeno poslanstvo, podelili pa so tudi priznanja vsem, ki sodelujejo z gorskimi reševalci in jim pomagajo ter vsem reševalcem, ki so na tej postaji že četrt stoletja pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Po drugi svetovni vojni so kranjskogorsko reševalno službo vodili načelniki: Rado Kočevar, Janko Šekli, Janez Lupša, Marjan Lavtižar in Janez Kunstelj. Spomnili pa so se tudi vseh, ki so v gorah pri reševanju izgubili svoja življenja.
“Brez idealizma nikoli ni in nikoli ne bo šlo,” je svoj slavnostni govor zaključil Janez Kunstelj.
Jubileja Gorske reševalne službe v Kranjski Gori, občini, ki ima kar tri gorske reševalne postaje, so se udeležili številni veterani te organizacije ter gorski reševalci z vse Slovenije ter številni gostje, med njimi tudi minister za obrambo dr. Anton Grizold in minister za zdravje dr. Dušan Keber.
Gorska reševalna služba Slovenije, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije, bo še naprej opravljala svoje humano poslanstvo povsem na amaterski osnovi, kajti tuje izkušnje pravijo, da nikar profesionalizma v gorsko reševalno službo. Temeljila bo na prostovoljnem delu, na stalni pripravljenosti reševalcev, ki za svoje delo dobijo povrnjene le potne stroške in za delo nad 12 ur par tisoč tolarjev dnevnice. Gorski reševalci bodo še naprej tisti alpinisti in planinci, ki nikoli ne rečejo ne in ki slehernemu priskočijo na pomoč ob vsakem vremenu. Doslej v slovensko gorsko reševalno službo še ni bilo klica, da se ne bi odzvali…
Darinka Sedej
Foto: Gorazd Kavčič
