Usodni spust na Stanley Headwallu: izkušeni plezalec umrl med spustom po vrveh
Ob koncu leta 2024 je na Stanley Headwallu, na meji med Kootenay Parkom in narodnim parkom Banff v Kanadi, med spustom tragično umrl 48‑letni alpinist Dave Peabody. Peabody je bil izkušen alpinist z več kot desetletjem zimskih, alpskih in skalnih vzponov. Na dan nesreče je plezal s svojim dolgoletnim soplezalcem Alikom Bergom, ki je kasneje opisal potek dogodkov.
Rutinski dan, zahtevna smer
26. decembra sta se odpravila v smer Drama Queen (170 m, WI6 M7), eno izmed klasičnih zimskih linij Stanley Headwalla. Dan je potekal povsem običajno; v steni sta videla tudi druge naveze na sosednjih smereh French Reality in Dawn of the Dead.
Na vrh smeri sta izplezala ob mraku in začela s spusti ob vrvi ob svetlobi čelnih svetilk. Oba sta uporabljala pripomoček (reverso) ATC‑Guide za spuščanje ali varovanje in prusik za samovarovanje. Raztežaj, ki ju je privedel na zadnje sidrišče je bil deloma viseč, zahteval je natančnost in pazljivost, saj je nad njima s previsa visela velika velika sveča iz katere je že kapljalo. Zato sta spust opravila po eni vrvi (modri), drugo (rdečo) pa sta uporabljala kot vlečno za povratek v sidrišče.
Priprava na naslednji spust
Ko sta bila oba ponovno na sidrišču, se je Dave že pripravljal naslednji spust: rdečo vrv je napel skozi sidrišče in jo z modro povezal z enostavnim vozlom. Sidrišče je z dvema svedrovcema in povezovalnima obročema, prostora na majhni ledeni polički pa dovolj.
Berg je potrdil, da je vozel narejen, potegnil modro vrv in dodal zaključni vozel na obe vrvi na koncu. Vrvi sta nato vrgla navzdol. Opazila sta manjše vozlanje, ki naj bi ga razrešila med spustom.
Nenaden padec
Ko se je Dave pripravil na spust, je bil Berg zaposlen z razpletanjem vrvi in ni neposredno videl, kako se je Dave navezal na sistem. Dave je začel spust normalno. V tistem trenutku je Berg pogledal proti vozlu, ki je povezoval vrvi, in začutil, da nekaj ni v redu — a ni mogel takoj razumeti, kaj.
V naslednji sekundi ali dveh je Dave padel.
Po Bergovem pričevanju je bil Dave takrat že 5–10 metrov pod sidriščem, kar pomeni, da ni padel takoj ob obremenitvi sistema, temveč šele med spustom.
Berg je instinktivno zgrabil prosto visečo rdečo vrv in jo stisnil tako močno, da si je stopil rokavice in ožgal dlani, a padca ni mogel ustaviti. V temi je videl le šibek sij Daveove čelne svetilke na dnu stene.
Klic na pomoč in noč na steni
Naveze v sosednjih smereh so bile že na poti iz doline. Šele čez približno 15 minut je ena od skupin ponovno prišla v vidno linijo in Berg jim je lahko zaklical. Ob 18.45 so vrnili v vznožje stene, ugotovili stane in sprožili klic v sili prek inReacha.
Reševalci, ki so prišli na kraj dogodka, so ocenili, da je Berg na varnem sidrišču, dobro oblečen in da bi bil nočni poskus reševanja v tako izpostavljenem terenu preveč tvegan. Odločili so se počakati do jutra.
Berg je noč preživel v steni in zjutraj vzpostavil stik z reševalci. Ti so predlagali, da mu s helikopterjem dostavijo vrvi, da se lahko samostojno spusti — s čimer bi se izognili nevarnemu reševanju v steni.
Ob 9.20 so mu je posadka s helikopterja spustila vrečo z dvema vrvema in radijsko postajo. Ob 9.50 je bil že na vznožju smeri, kjer so mu pomagali reševalci.
Zaključek
Tragična nesreča na Stanley Headwallu je pretresla kanadsko in širšo plezalno skupnost. Čeprav je bil prvotni sum usmerjen v vozel, se je kasneje izkazalo, da vozel ni bil vzrok padca. Kaj natančno se je zgodilo v tistih nekaj sekundah, ostaja nejasno (morda boste sami bolje razbrali še s kakšnimi dodatnimi viri).
Primer ponovno poudarja, kako hitro se lahko tudi pri izkušenih navezah in rutinskih postopkih zgodi usodna napaka — in kako pomembna sta zbranost ter medsebojna kontrola pri vsakem koraku spusta. Prav tako velja omeniti, da (za vsemogočim varovanjem osebnih podatkov) ni potrebno skrivati, nečesa kar lahko drugim reši življenje, da je treba biti pripravljen in opremljen zdržati noč v steni, ker se drugače po nepotrebnem izpostavlja še več življenj, itd., …
