Član odprave »Cordillera Blanca 75« Golli se je smrtno ponesrečil
Delo, 9. julij 1975
LJUBLJANA, 8. julija 1975
Danes dopoldne je Akademsko planinsko društvo prek zastopstva Energoinvesta Limi (Peru) prejelo telex tragične vsebine: »4. julija se je na vzhodnem grebenu Chacraraja smrtno ponesrečil Igor Golli. Vsi drugi zdravi. Pismo sledi.« Odprava, ki se je pričela v tako veselem in prisrčnem razpoloženju se je tragično končala.
Kaj je bil varok nesreče? Kaj se je zgodilo? To se se daj sprašujemo vsi, toda odgovora žal nimamo in ga še nekaj dni, dokler ne pride pismo z Peruja, ne bomo imeli. Vemo le, da so člani odprave »Cordillera blanca 1975« srečno pripotovali v Limo in tudi v osrčje Cordillere Blance, da so na višini 3900 metrov postavili bazni tabor in se kmalu zatem lotili najlepšega alpinističnega problema vsej okolici, vzhodnega grebena Vzhodnega Chacraraja (okoli 6000 metrov). V njegovem vznožju so, tako so načrtovali še v Ljubljani, postavila gornjo bazo (4600 m) in petsto metrov višje še tabor 1.
O grebenu, ki so se ga lotili, vemo razmeroma malo, saj ga ni še nihče preplezal, le toliko, kolikor so nam o njem povedali pred odhodom, pa še to je le rezultat proučevanja fotografij. Greben je precej dolg, oster in razgiban. Spodaj se drug za drugim dvigalo nebo skalni roglji, potem pride na vrsto snežni del s številnimi opastmi, za izstop pa je prihranjena 60 do 70-stopinjska snežna ledena vesina.
Igor Golli je bil najmlajši član odprave, bilo mu je komaj 21 let. Bil je še študent in z vsem srcem predan planinstvu in alpinizmu ter delu na APD, kjer je bil nekaj časa tudi podpredsednik. Za seboj pa ima že prek 180 plezalnih vzponov doma in na tujem, med katerimi je tudi nekaj izredno težkih ponovitev in prvenstvenih.
Franci Savenc
