Od 22. avgusta do 26. septembra 2024 so se alpinistke: Ana Baumgartner (AO PD Ljubljana Matica), Urša Kešar (AO PD Kranj), Patricija Verdev (AO PD Celje Matica) in Anja Petek (Zgornjesavinjski AK Rinka) mudile na poteh in v indijskem delu Himalaje. Vodja Anja Petek je poročilo objavila na spletni strani KA PZS …
Ekspedicija v dolino Lalung je že od začetka obetala neraziskano območje, kar so potrdili tudi spletni zadetki. Ob prihodu na indijsko planinsko organizacijo (IMF) v Delhiju so članice odprave seznanile uslužbence o obstoju določenih hribov v dolini Lalung, kar je še dodatno utrdilo njihovo predstavo o neraziskanosti območja. Zavedanje o tem, kaj to pomeni za članice odprave, je postajalo vse bolj pristno ob prihodu v dolino.
V baznem taboru: Urša Kešar, Patricija Verdev,
Anja Petek in Ana Baumgartner
Foto: Anja Petek
26. avgusta so se skupaj z osemnajstimi lokalnimi nosači postrojile na prelazu Pensi La, izhodišču za vstop v dolino. Kmalu so ugotovile, da jih lokalci ne bodo pretirano opremili z informacijami. Sprva je bilo rečeno, da bo bazni tabor stal na višini 5000 metrov, kar se je izkazalo za napačno. Po le treh urah hoje so našle odličen prostor za bazni tabor na višini 4100 metrov, z dostopom do tekoče in čiste vode. Poskusi postavitve tabora na višji legi so naleteli na težave z umazano vodo in neprimernim terenom.
Po postavitvi baznega tabora so z njimi ostali kuhar Lobzang, njegov pomočnik Thuksaj, vodja in dežurni zabavljač Lobzang ter oficirka Freni, s katero so razvile prijeten odnos. Kmalu pa so ugotovile, da njihova lokacija baznega tabora predstavlja tudi domovanje za medvede.
Dan po prihodu so skupaj z oficirko opravile pregled doline. Kljub nestabilnim vremenskim razmeram so prehodile 20 km po morenastem in ledeniškem terenu, kar jim je vzelo cel dan. Oblačno vreme jim je preprečilo, da bi preverile stene želenih gora na koncu doline.
Po dnevu počitka so nadaljevale aklimatizacijo in izkoristile lepe dni nestanovitnega vremena. Vsaka naveza je opravila spanje na višini vsaj 5000 metrov. Preden so se pomaknile proti naprednemu baznemu taboru (ABC) na višini 4800 metrov, jih je ponoči prvič obiskal medved. Po neljubem dogodku so se prestavile na ABC, kamor medvedi ne zahajajo. Ob prihodu v ABC se jim je prvič pokazal Lalung I, kar je okrepilo motivacijo naveze Verdev-Petek. Nad dolino stojijo tudi drugi vrhovi, nekateri še deviški brez imen, poleg Lalunga I tudi Lalung II in III ter že osvojena Chiling I in II. Vrh 6197 m, ki sta si ga ogledovali naveza Baumgartner-Kešar, letos ni kazal na dobre razmere.
Zaradi težav z višino, ki so doletele Uršo, sta se z Ano po dveh dneh spustili nazaj v bazni tabor, kjer jih je čakala prava odisejada z medvedi. Po več kot desetih obiskih neljubih gostov so jih s skupnimi močmi z ognjem dovolj prestrašili, da so si priskrbeli nekaj mirnih noči. V tem vmesnem času je Urši in Ani uspelo preplezati dve prvenstveni smeri v bližnji granitni severni steni. Prva smer je zaradi sneženja zahtevala alternativni izhod, ki se je izkazal za ugodnega. Linija druge smeri je potekala do znanega izhoda, vreme pa je bilo ta dan bolj prizanesljivo.
Po prihodu v ABC sta Ana in Patricija napakirali nahrbtnike za večdnevno pustolovščino in z enodnevnim dostopom čez zelo zahteven ledenik dosegli začetek vzhodnega grebena Lalunga I.
Napovedano vremensko okno je kazalo, da bo dobro sodelovalo z njunim načrtom, vendar sta bila že drugi plezalni dan na grebenu primorani sredi dneva postaviti šotor in bivakirati zaradi snežnega meteža, ki je trajal še celoten tretji dan. Četrti dan sta se zbudili v sončno jutro in nadaljevali s plezanjem pozno v noč, a še vedno nista dosegli vrha. Nato je sledil še peti dan na grebenu, ki je od njiju zopet zahteval ogromno vztrajnosti in volje. Ob 1.30 ponoči sta izplezali še zadnje mešane raztežaje in se odpravili k počitku. Na mestu bivakiranja jima je v trenutku neprevidnosti in utrujenosti veter odpihnil palice od šotora, a do takrat sta bila že vajeni bivakiranja v steni in ju spanje v bivak vreči ni pretirano šokiralo. Naslednji dan sta se zbudili v megleno jutro z difuzno svetlobo. Zelo težko sta razbirali nepoznan teren do vrha samega Lalunga I, kamor sta priplezali po lažjih snežnih pobočjih ob 9. uri zjutraj.
Sledil je še dolg sestop po zahodnem grebenu do ledenika. Sestopili sta po snežnem grebenu in s petimi spusti ob vrvi čez severno steno ob 18.30 prišli do ledenika. Nato sta v osmih urah sestopili nazaj do ABC. Naslednji dan je sledil še sestop do baznega tabora in malo pred prihodom na ledenik z morene jima je utrujenima in naloženima z vso opremo nasmeh na obraz narisal pogled na ledenik. Bile so tri silhuete, Ana, Urša in Freni. Nedogovorjeno so se srečali na najboljši možni lokaciji in sledilo je nepopisno veselje.
Po vrnitvi v bazni tabor je bila situacija z medvedi mirna, vendar so se vsi udeleženi strinjali, da bo tako za živali kot za njih najbolje, če bazni tabor predčasno zapustijo. Tako se je njihova odprava zaključila z odhodom 17. septembra iz baze v vasico Tungri, od tod pa so se po vratolomni na pol zgrajeni cesti odpeljali do Leha, kjer so zadnje dneve preživeli v brezdelju in zasluženem počitku.
Vzponi in prečenje
31. avgust – Vrh 5332 m, Connection (VI-/V-IV, 1400 m, 15 h) Patricija Verdev in Anja Petek
10. september -Vrh 5332 m, BC Bear camp (V-/IV-III, 800 m, 8 h) Ana Baumgartner in Urša Kešar
13. september – Vrh 5332 m, Calm before the storm? (V+/IV, 670 m, 6 h) Ana Baumgartner in Urša Kešar
9. do 14. september – Lalung I 6243m, Here comes the sun (ED, M6+, AI5+; 2000 m 5 dni) Patricija Verdev in Anja Petek
