Sobotna priloga Dela, 5. oktober 1974
Ob izidu knjige MAKALU je bila 12. septembra v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani, Titova 3, tiskovna konferenca. Glavni urednik založbe Borut Ingolič je spregovoril o nastajanju te knjige in predstavil tri navzoče člane naše alpinistične odprave na Makalu (ostali člani so spet v Himalaji).
V teh nekaj vrsticah obširneje o vsebini ni mogoče pisati. Da pa se knjigo predstaviti tudi drugače.
Najprej tako, da povemo, kdo iz odprave se je kasneje usedel k pisanju: Aleš Kunaver, Borut Pirc, Danilo Cedilnik Den, Stane Belak-Šrauf, Matija Maležič, Zoran Jerin, Jure Kunaver, Janez Kunstelj.
Bili so na Makaluju, z njim so se spopadli, vsak na svoj način, vsak s svojim čutenjem, vsak s svojim opazovanjem. In potem, ko so se vrnili, so po prej napravljenih zapiskih vse to in več opisali. Nedvomno je to zelo zanimiv prikaz izpovedi, neobičajen po tem, da je o istih dogodkih često pisalo več avtorjev, vsak iz svojega gledišča: tudi o svojih najbolj intimnih spraševanjih, o tamkajšnjem bentenju, o brezupu, o razrešitvi, o samotnosti, o spoznanjih.
»Arena gorà je brez gledalcev in njeni vrhovi segajo v Himalaji v tisti svet, ki je brez živih bitij. Ni vzpodbujanja množic in tam pri osmih tisočakih ni niti žametnega očesa planinske kavke, ki bi zvedavo ogledovalo tvoje početje. Samotno je tvoje početje in tvoje telo je tvoj nasprotnik. V vsakem koraku je potrditev tvoje potrebe in želje in volje,« so zapisali v uvodu svoje knjige. In še, seveda, a zato je knjiga, da jo preberete.
Nenavadna pa je tudi po svoji zgradbi. V njej je vse, kar potrebuje ekspedicija, ki se odpravlja na plezanje po Himalajskih gorah. In to od začetne Himalajske birokracije: od priporočil prošenj, odobritev, do pisma v Katmandu in podobno. Pa opisovanje treningov, poročila zdravnika, računi in obračuni, faksimili naših in tujih pogodb in dopisov. In na kraju je celo izrisan prikaz gibanja članov ekspedicije, kjer so razvidni izpadi in njihova posledica – praznina med navezami, neprispeli tovori in nepredvidene koncentracije v taborih.
Precej obsežna knjiga je opremljena s čudovitimi barvnimi fotografijami. V barvni ovitek je spravljena tudi knjiga in na njem je ena mnogih misli plezalcev: »Monsun pomeni dež, blato, pijavke in nosaški štrajk. Monsun pomeni, da v mokrih meglah ne vidimo Himalaje in Makaluja. Monsun pomeni človeško trpljenje v dežju, blatu, pijavkah in nosaških štrajkih. Konec monsuna pomeni, da vidimo Makalu.«
T. PREGL
