Slovenski alpinizem 2016
Nejc Štumberger (06. december 1988 – 20. avgust 2016)
Tisti sobotni večer nas je dosegla, kjer koli smo že bili, žalostna novica o tragični izgubi našega člana, alpinista Nejca Štumbergerja. V smeri Milijarda v ostenju Rjavine je, iz nam neznanih vzrokov, prišlo do padca naveze, ki je povzročil tako hude poškodbe, da smo ostali brez nam ljubega Nejca.
Nejc se nam je pridružil leta 2011 kot alpinistični tečajnik, čeprav je že dotlej z očetom Bojanom redno zahajal v gore in smučal. Vedoželjno se je vključil v delo šole, plezalni začetki so bili seveda negotovi, vendar je kmalu dojel, da je za napredovanje v plezanju treba predvsem pridobiti čim več kilometrine. Tako se nam je mnogokrat pridružil v plezališčih, v okviru časovnih zmožnosti pa je seveda z izkušenimi alpinisti začel nabirati tudi resne vzpone. Leta 2011 se je v šoli zbrala posrečena generacija tečajnikov, ki so si bili blizu tako po letih kot po razmišljanju, stkale so se trdne prijateljske vezi in zdrava tekmovalnost, medsebojno vzpodbujanje ter predvsem druženje v okviru skupaj preživetega plezalnega časa ter izven njega.
Vse to je pomenilo, da je v tem obdobju Nejc nabral lepo število vzponov v skali, snegu in ledu ter kopico turnih smukov in leta 2015 pridobil naziv alpinista. Obiskal je tudi Ande, kjer je opravil nekaj uspešnih pristopov. Tisti, ki smo spremljali njegov razvoj, smo z veseljem ugotavljali, da dobivamo v svoje vrste zrelo osebnost, ki bo v kratkem času nadomestila koga od nas.
Nejc je bil predvsem velik tovariš, zelo iskreno in neprizanesljivo je znal ošvrkniti napake, tako svoje kot tudi od drugih, vedno z namenom, da se te ne bi ponavljale. Družba, katere del je bil, nas je velikokrat spravljala v dobro voljo in nam, starejšim, vlivala novo energijo za podaljševanje plezalne jeseni, zato smo dva dni kasneje pod ostenjem gore z nejevero združevali žalost, solze, spomine in seveda tiho zaobljubo, da bo tudi v bodoče Nejc naš tihi sopotnik po planinskih poteh, skalnih vertikalah in zasneženih pobočjih …
