Slovenski alpinizem 2011
Himalaja, Nanga Parbat
Trajanje: od 15. julija 2011 do 30. avgusta 2011
Udeleženci: Irena Mrak (vodja), Stojan Burnik (namestnik vodje), Nika Radjenovič, Mojca Švajger, Viktor Grošelj, Stipe Božic (Hrvaška) in Joseph Stiller (Nemčija)
Časovni pregled:
15. 07.: Odhod iz Ljubljane.
16. 07.: Prihod v Islamabad in vožnja do naselja Malakandi na poti proti prelazu Babusar.
17. 07.: Nadaljevanje poti čez prelaz Babusar (4173 m); aklimatizacija na območju prelaza do višine 4500 m; popoldne prevoz v Chilas.
18. 07.: Priprava tovorov za nosače, urejanje formalnosti pred odhodom v bazni tabor.
19. 07. – 20. 07.: Ogled raikotske strani Nanga Parbata; aklimatizacija na območju Pravljičnih travnikov do višine 4500 m.
21. 07.: Vožnja do izhodišča za dostop v bazni tabor pod Diamirsko steno Nanga Parbata.
22. 07. – 23. 07.: Dostop v bazni tabor pod Diamirsko steno Nanga Parbata.
24. 07.: Postavitev baznega tabora na višini 4250 m.
25. 07. – 30. 07.: Postavitev T1 na 4800 m; opremljanje tabora z opremo za višje tabore; pritrjevanje vrvi v ozebniku.
31. 07.: Vzpon vseh članov odprave na Karo La (5150 m).
01. 08. – 03. 08.: Sestop v bazni tabor; počivanje; podiranje T1; ureditev ABC za poskus v desnem delu stene.
04. 08. – 05. 08.: Poskus na Ganalu – Stojan, Viki, Nika, Sepp, Mojca in Irena dosežejo 5800 m.
06. 08. – 09. 08.: Počivanje v bazi; plezanje v okoliških stenah.
10. 08.: Stojan, Nika, Sepp in Stipe sestopijo v dolino.
11. 08.: Viki, Mojca, Irena raziščejo desni del stene do višine 5400 m; Viki se vrne v bazo, Mojca in Irena ostaneta na ABC.
12. 08. – 16. 08.: Vreme ne omogoča poskusa v steni; člani ostanejo v bazi in opravijo številne vzpone v stenah nad bazo.
17. 08. – 25. 08.: Vzpon v Diamirski steni do grebena na 7590 m.
Irena in Mojca sta prvi dan prespali na višini 4750 m. Naslednji dan sta dosegli višino 5800 m (poslabšanje vremena z močnim sneženjem, bivak za dve noči). 20. avgusta sta nadaljevali s plezanjem do višine 6700 m (četrti bivak). Dan zatem sta splezali do višine 7200 m (peti bivak). 22. avgusta jima v poledeneli skalni pregradi na višini 7350 m kljub več poskusom ni uspelo najti prehoda proti levi, ki bi jima omogočil nadaljevanje plezanja proti glavnemu vrhu Nanga Parbata. Vrnili sta se na višino 7200 m in tam prebili šesto noč v steni. Naslednji dan sta začeli plezati naravnost navzgor proti robu Diamirske stene in ga dosegli na višini 7590 m. Sledil je spust nazaj do bivaka na višini 7200 m (sedma noč v steni). 24. avgusta sta nadaljevali s sestopom (osmi bivak na višini 5800 m). Deveti dan plezanja sta se vrnili v bazo. Preplezana Slovenska smer je od ledenika Diama (4470 m) do roba stene visoka 3120 m. Je kombinacija Messnerjeve smeri iz leta 1978, njegove sestopne smeri in prvenstvenega vzpona. Ocena težavnosti izrazito ledne smeri je IV (45-60°(70°)).
26. 08. – 27. 08.: Podiranje baze in sestop v dolino.
28. 08.: Viki gre prek prelaza Babusar v Islamabad in 30. 08. domov; Mojca in Irena nadaljujeta pot v Skardu.
