Slovenski alpinizem 2003
Nanga Parbat (8125m), južna stena
Člani odprave: Tomaž Humar (vodja), Anda Perdan, Gregor Zupanc, Tomo Drolec, Lado Ogrin, Nataša Pergar, Matej Mošnik, Boštjan Repinc, Arne Hodalič, Stipe Božic, Joško Božic.
Tomaž Humar naj bi v prvenstveno smer južne stene Nanga Parbata, najzahodnejšega himalajskega osemtisočaka, vstopil junija 2003. Po štirih neuspelih poskusih aklimatizacije v Messnerjevi smeri, za katere so bile krive predvsem zdravstvene težave in neugodne vremenske razmere, je svoj načrt opustil in se z enajstčlansko ekipo vrnil domov, ne da bi sploh vstopil v načrtovano smer.
Humar je imel že od vsega začetka smolo z vremenom. Temperature so bile visoke za mesec julij. Iz pobočij se je valilo veliko plazov, sneg v Messnerjevi smeri, kjer naj bi opravil aklimatizacijski vzpon, pa je bil še nad 6.000 metri tako mehak, da se je vdiral do pasu. Poleg visokih temperatur je bilo na južni strani gore tudi precej več padavin, kot je bilo pričakovano. Dež in sneg sta onemogočala napredovanje v Messnerjevi smeri in nekajkrat poškodovala šotore. Poleg vremena so imeli tudi zdravstvene težave. Želodčnim težavam, ki so se ciklično ponavljale, nekaj časa niso mogli najti vzroka. Pomagal jim je šele pakistanski zdravnik, ki je imel več izkušenj z lokalnimi boleznimi; ugotovil je, da imajo člani odprave amebo, ki se jo da vsaj začasno pozdraviti z močnim odmerkom antibiotikov.
