Nagovor načelnika K GRS S

Nagovor načelnika Komisije GRS Slovenije na Zboru reševalcev, 27. marca 2006 v Poljčah

Spoštovani gostje, spoštovane članice in člani Gorske reševalne službe. Današnje srečanje je delovno in hkrati slovesno.

Po več kot 90-letnem organiziranem delu gorskih reševalcev smo se formalno uvrstili med humanitarne organizacije v RS in s tem odprli novo poglavje ustreznejše organiziranosti GRS. Naša organizacija združuje visoko motivirane, organizirane gorske reševalce s posebnim družbenim poslanstvom. Nobene druge organizacije ni, ki bi namensko skrbela in učinkovito nudila pomoč ljudem v stiski v krajih, kamor ne more nihče drug. To svoje poslanstvo GRS plemeniti v praksi in dokazuje, da to niso zgolj besede.

S svojo organiziranostjo in delom dokazujemo spoštovanje visokih moralnih načel, ki so jih postavili očetje gorskega reševanja. Pomagamo in rešujemo ljudi tudi v najbolj oddaljenih brezpotjih nekoristnega sveta, za svoje naloge se odgovorno pripravljamo in izobražujemo, kar pa je v sodobnem materialističnem svetu najpomembnejše – svoje naloge opravljamo prostovoljno brez pričakovanja plačila. Največja nagrada je učinkovita pomoč in rešeno življenje. Čeprav sem v tej organizaciji že več kot 30 let, sem se še vedno pripravljen globoko prikloniti reševalcu, ki je pripravljen in zna pomagati, še posebno takrat, ko vem kakšne napore in nevarnosti je moral premagati, ko je reševal in pomagal popolnoma neznanemu človeku. Na svoje članstvo sem še vedno enako ponosen, kot sem bil ob sprejemu v GRS.

Status humanitarne organizacije GRS ni bil podarjen, pač pa smo ga zaslužili z svojim delom, dokazali s svojo strokovnostjo in učinkovito organiziranostjo po vsej Sloveniji. Dokazali smo ga tudi s svojim neprekinjenim delovanjem od začetkov prejšnjega stoletja. Zato vedno znova v letne načrte napišemo, da je naša naloga v družbi organizirana in strokovna pomoč ljudem v stiski v težko dostopnih območjih, v vseh vremenskih pogojih in letnih časih ter ob vseh urah slehernega dne – prav je, da je to ostaja osrednje usmeritev za naše delo v prihodnosti.

V preteklem letu smo zapisali, da je naš cilj postaviti na noge tako Gorsko reševalno službo, ki bo organizacijsko in finančno samostojna, enotna, trdna, odgovorna, dobro usklajena in ciljno usmerjena organizacija, z jasno razmejeno in dogovorjeno vlogo med komisijami in postajami. Da bo samostojno in odgovorno upravljala s pridobljenimi sredstvi in skrbela za ustrezno usposobljenost članov. Naše besede so povzročile pozitivne in negativne odzive. Zgodovinsko in prostorsko smo povezani s planinskimi društvi in Planinsko zvezo Slovenije. Prvotni namen gorskega reševanja je bila pomoč gornikom in ostalim obiskovalcem gora, kar ostaja osrednja naloga tudi sedaj, vendar se svet spreminja. V enake gore kot pred sto leti, zahajajo sedaj gorniki, občasni sprehajalci, iskalci adrenalinske omame v navpičnih stenah, vse več pa je tudi obiskovalcev, ki jim je gora le izhodišče za druge športe in ne želijo samo hoditi in plezati, ter občudovati planinskega rastja in živali. Vse več je gorskih kolesarjev, zmajarjev, športnih uporabnikov tesnih grap sotesk in slapov, gorskih tekačev, turnih smučarjev in podobnih adrenalinskih zasvojencev. Prostor je ostal enak, obiskovalci pa so se precej spremenili, narava pa postavlja svoje pogoje.

Iz pregleda nesreč in reševalnih akcij gorskih reševalcev lahko razberemo naslednje:
V letu 2002 je bilo 199 poškodovanih gornikov in 105 ostalih, leta 2005 154 gornikov in 78 ljubiteljev ostalih športov. Veseli smo, da je bilo v preteklem letu nezgod manj, a se zavedamo, da je k temu pripomoglo slabo vreme. V zadnjih štirih letih je bilo ponesrečenih 717 gornikov in 378 ostalih uporabnikov nekoristnega sveta. Vidimo, da je naše poslanstvo v več kot tretjini primerov posvečeno tudi neplanincem. Tako kot nesreča ne izbira, seveda tudi gorski reševalci ne ločujemo ponesrečencev po vrstah razlogov za obisk planin. Območje naše odgovornosti se je precej razširilo in ne govorimo več o ponesrečenih gornikih pač pa o ponesrečenih obiskovalcih planin. Pomoč nudimo vsem, s svojim delom pa preraščamo osnovna izhodišča naše organiziranosti. Seveda pa ne le to, kajti novi športi prinašajo nove vrste nesreč in postavljajo pred nas reševalce nove zahteve po usposobljenosti in novi opremi. Nesreče nas s svojo specifiko začenjajo prehitevati kar je zaskrbljujoče. Ob naši klasični gorsko reševalni usposobljenosti dolgo ni nihče pomislil, da bomo reševali v gorah zmajarja, ki je obvisel na previsnem pobočju v drevesni krošnji, oziroma, da bomo sodelovali pri reševanju jamarja ali utopljenca. Spremembe uporabe nekoristnega sveta, novi športi in nove vrste nesreč ter poškodb nas silijo k novim vsebinam in oblikam usposabljanja in k sikanju ter uvajanju nove tehnične opreme. Pri tem pa se naše osnovno poslanstvo ne spreminja!

V letu 2005 smo gorski reševalci v Sloveniji opravili 203 reševalne akcije, sodelovali pri 29 iskalnih akcijah, strokovnjaki za helikoptersko reševanje so nam, pomagali pri 79 akcijah. Z več kot 20 akcijami so štiri postaje, med katerimi prednjači Tolminska s 43 akcijami. Število mrtvih v planinah v zadnjih štirih letih niha med 30 in 38, pri čemer je bilo med 232 ponesrečenci v preteklem letu 33 mrtvih. Da bi zmanjšali število ponesrečenih, predvsem mrtvih, gorski reševalci ves čas organizirano delujemo tudi na področju preventive. Sem štejemo tudi dežurstva in prostovoljno delo po postajah, za kar smo porabili v preteklem letu 72.555 ur, v posebne oblike preventivnega dela z nečlani gorske reševalne službe pa štejemo razna predavanja, vodenje tečajev in sodelovanja na vajah, pri čemer smo bili gorski reševalci angažirani 23.049 ur. Če k temu prištejemo še redna usposabljanja in izobraževanja gorskih reševalcev, česar je bilo v preteklem letu za 37.142 ur, vidimo, da prostega časa reševalci skoraj ne poznamo. Ni prostih vikendov, pa še ob tistih redkih smo se vedno pripravljeni odzvati na pomoč.

V dolgih letih organiziranega delovanja smo gorski reševalci spoznali, da moramo negovati predvsem vrednote, kot so strokovnost, odločnost, odgovornost, kvaliteta in pravočasnost, pri vsem tem pa je na prvem mestu naša prva prioriteta – ponesrečenec.

Visoka strokovnost se od reševalca zahteva predvsem glede poznavanja metod reševanja in uporabe reševalne opreme, kakor glede njegove usposobljenosti za gibanje tudi v najbolj zahtevnih stenah. Odločnost je lahko sicer osebnostna kvaliteta vsakogar, dobrega reševalca pa brez nje ne more biti, saj se mora običajno hitro odločati in še hitreje ukrepati. Z vsakim omahovanjem se možnosti za rešitev ponesrečenca manjšajo. Seveda pa strokovnost in odločnost ne moreta brez odgovornosti, ki jo za svoja dejanja in ravnanja prevzema reševalec. Rečemo lahko celo, da včasih upravlja z usodo. Vemo, da je to veliko breme ki so ga sposobni nositi le redki. Z odločnostjo, strokovnostjo in odgovornostjo se veča kvaliteta našega dela, ki pa ima včasih čuden priokus. Kaj je pravzaprav kvalitetno? Ali mi sami ali naša oprema ali usposobljenost? Pogosto pri ocenjevanju in analiziranju reševalnih akcij, govorimo o kvalitetno izpolnjeni nalogi. Vsi vemo, da moramo biti vrhunsko usposobljeni in opremljeni, vendar brez pravočasnosti ni učinkovitega reševanja. Kvaliteta se torej ob vseh naštetih prvinah kaže v čim krajšem odzivnem času in jo moramo v prihodnosti še bolj načrtno razvijati. Naši predlogi so številni, a žal pomenijo za reševalce dodatne obremenitve. K skrajšanju odzivnega časa izredno pripomorejo dežurstva na postajah med vikendi in s stalnim celo tedenskim dežurstvom na Brniku v času planinske sezone. Naloge ne bomo mogli uresničiti brez skupnega načrtovanja in sodelovanja z Upravo RS za zaščito in reševanje.

Spoštovani gorski reševalci in sodelavci. Ko sem z besedami opisoval vas in vaše delo nisem govoril o nadljudeh. Govoril sem o vas, o možeh in ženah, ki opravljate poleg rednih življenjskih vlog plemenito poslanstvo. Govoril sem o vas, ki kljub prostovoljnosti sprejemate velike dodatne obveznosti. Govoril sem o vas v iskrenem upanju in prepričanju, da bo ta volja – pomagati drugim- tako živa in krepka še naprej.

Toni Smolej, načelnik KGRS S

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja