Na visokogorskih pašnikih Karnalija, v zahodnem Nepalu, se vsako pomlad odvija tihi ritual preživetja. Tisoči ljudi se odpravijo v strme doline Dolpe in Muguja, da bi iskali yarsagumbo – nenavadno gobo‑parazita, ki raste iz telesa gosenice in velja za eno najdragocenejših naravnih zdravil na svetu.
Yarsagumba (Ophiocordyceps sinensis – यार्सागुम्बा) je redka kombinacija glive in žuželke, ki se pojavlja le na nadmorski višini med 3.000 in 5.000 m. V tradicionalni tibetanski in kitajski medicini jo imajo za »naravni afrodiziak« in »zdravilo za dolgo življenje«. Ko se goba spomladi pojavi iz tal, jo nabiralci iščejo med travami in snežnimi zaplatami – vsak kos je lahko vreden več sto rupij.
V članku na The Kathmandu Post Krishne Prasada Gautama opisuje, kako se je nekoč ta »zlata goba« zdela pot do boljšega življenja. Družine, kot je Netra Bahadur Giri iz Jajarkota, so se vsako leto odpravljale na večtedenske odprave, porabile tisoče rupij za hrano in opremo ter se vračale z zaslužkom, ki je zadoščal za celo leto. Danes pa se številke ne izidejo več: stroški poti so visoki, cena yarsagumbe pa je padla z več kot 3 milijonov rupij na kilogram pred pandemijo na 700–1.000 rupij za kos.
»To je delo, ki ga delamo že leta. Prečimo prepade in ledne grebene, tveganje je stalno,« pravi Giri. A zaslužek komaj pokrije stroške, zato mnogi po sezoni odhajajo v Indijo kot delavci.
Do 90 % yarsagumbe iz Karnalija je nekoč končalo na kitajskem trgu. Toda kitajski kupci so prenehali prihajati, saj jo zdaj nabirajo doma. Posledično lokalni trgovci ne najdejo več kupcev, dovoljenja za izvoz pa se zmanjšujejo: leta 2018–19 je bilo zbranih 1.609 kg, lani le 494 kg, letos med 300 in 450 kg.
Trgovci, kot Pasang Bhote Gurung iz Dolpe, poročajo o izgubah: po plačilu davkov, prevoza in iskanju kupcev v Katmanduju ostanejo brez dobička.
Med nabiranjem yarsagumbe vsako leto umre več ljudi. Leta 2026 je policija zabeležila pet smrtnih žrtev v Muguju in Dolpi; od 2014 jih je bilo 78. Vzroki: padci, višinska bolezen, snežni plazovi. Kljub temu se mnogi vračajo – ker drugega vira dohodka ni.
Botanik Kamal Sharma opozarja, da je triletna prepoved nabiranja med pandemijo spremenila ekosistem: »Proizvodnja in kakovost se zmanjšujeta. Vzrok so podnebne spremembe, požari, prekomerna paša in človekova dejavnost.« Yarsagumba je postala simbol odvisnosti od narave, ki se vrača kot bumerang: ko se trg sesuje, se razkrije krhkost gorskih skupnosti.
Zgodba iz Karnalija ni le o eni glivi, temveč o celi kulturi nabiralništva, ki je stoletja povezovala ljudi z goro. Ko se je trg razcvetel, je yarsagumba postala valuta; ko je usahnila, je razkrila, kako tanka je meja med naravnim bogastvom in revščino.
V gorskih vaseh, kjer so nekoč vsi hodili v pašnike, danes ostaja le peščica nabiralcev. Yarsagumba, je tudi pokazala, da se narava ne pusti izkoriščati brez posledic …
