Delo, 4. februar 1982
Kraj in čas dogajanja: počitniška smučarija na Veliki planini te dni. Kaj vse je razkrilo kritično nedeljsko neurje, ki je več kot petsto mladih smučarjev za več kot 12 ur odrezalo od doline?
»En čaj, prosim!«
»Nimamo vode.« je odvrnil natakar v hotelu Šimnovec (Integralov gostinski obrat pri zgornji postaji gondolske žičnice).
»Tri čaje, prosim!«
»Nimamo sladkorja,« je nemočno zmignil z rameni oskrbnik koče na Zelenem robu (planinska postojanka v zasebnem zakupu), ki kljub smučarskim množicam uradno zapira vrata ob 17. uri, za razsvetljavo pa kljub žarnicam premore samo sveče.
»Eno pivo, prosim!«
»Nimamo, ker nam ga danes še niso pripeljali.« pravi študent, češ, kaj moremo. (Zasilna koča v Tihi dolini ob spodnji postaji vlečnice, ki jo imajo te dni v rokah kamniški smučarski skakalci, ker pri Integralu bojda nimajo dovolj delavcev, ki bi bili pripravljeni streči šolskim smučarjem).
Medtem veliki teptalec snega ali popularni ratrak ob robu trdo poledenelega smučišča zavija k eni najbližjih počitniških hišic ali popularnih velikoplaninskih bajt, obtežen s plinsko jeklenko in zaboji pijače… Nasproti že dolgo vrsto let na napol kopnem smučišču rjavi vlečnica purman. Kot kamen trd led in sem ter tja kakšen oster kamen. To je smučarska proga ob sedežnici med Šimnovcem in Zelenim robom, ki jo vzdržujeta samo veter in nov sneg, kadar zapade, ker ima snežni teptalec preveč drugih opravil in nalog.
Tam na desnem robu, nad prvimi bajtami, je najnovejša opozorilna ali varovalna ograja, ki so jo žičničarji postavili takoj potem, ko je pred dnevi nedoraslo smučarko prav tam odneslo v prepad. Druge pasti v obliki poledenelih vrtač bodo bržčas zavarovali takoj potem, ko se bo v njih polomil naslednji smučar. In najdaljša vlečnica iz Tihe dolino na Zeleni rob. Dolgoletna prvovrstna polomija, na kateri se smučarji vsaj trikrat povsem ustavijo in se komaj obdrže na sidru, če o golem zaledenelem in spihanem izstopu raje molčimo. Narava je pač kruta! In tretja vlečnica pod staro Veliko planino (planšarsko naselje) tudi stoji.
Kupi karto za žičnice, najsibo že dnevna, družinska, popoldanska ali tedenska, potem se smučaj, drsaj in padaj – na lastno odgovornost. sicer pa za vse polomljence tako ali tako poskrbita bolnišnica in zavarovalnica. In vrste pred žičnicami in vrivanje in nemoč podajalcev sider. Nekako takšna je počitniška smučarska podoba te sicer tako priljubljene planine te dni, na kateri je bilo tudi letos za pravo smuko ogoljufanih več sto mladih smučarjev – zaradi objektivnih vzrokov (premalo snega) in nesposobnosti organizatorjev tudi.
Ko bo inšpektor 21. ali 22. februarja zaradi montiranja novih varnostnih naprav zaprl gondolsko žičnico na Veliko planino, bi bilo koristno in prav, ko bi si (pravila o redu in varnosti na smučiščih) temeljito ogledal tudi druge žičnicarske naprave na Veliki planini, varnost in oznake na smučarskih progah, gostinsko in ponudbo nasploh ter jo za smuko zaprl, dokler josedanji ali kakšen nov organizator ne bo sposoben vzdrževati tako, da smučarski obiskovalci ne bodo na vsakem koraku naleteli na malomarnost in nevarnost, da ne bodo ogoljufani in razočarani.
NIKO LAPAJNE
