Premislite še enkrat – Lahko že primerjamo dosežke Hillove in Garnbretove ter si predstavljamo nadaljevanje?
Lynn Hill, ena najvplivnejših osebnosti v zgodovini plezanja pri 64. letih, še vedno pleza z zavidljivo lahkotnostjo in odločnostjo. Njena izkušenost se kaže v poučevanju, prijateljstvu in premikanju meja udobja in je prav tako osupljiva kot stene, po katerih pleza.
»Gremo fantje« je slavna izjava, ki jo je izrekla leta 1993, ko je kot prva oseba v zgodovini prosto preplezala smer The Nose na El Capitanu v Yosemiteju. Leto kasneje je postala prva, ki je to storila v enem dnevu. Dobra tri desetletja pozneje še vedno pleza — in to vztrajno. Na domačem terenu, v Boulderju (Kolorado) in po svetu dosega vrhove smeri z ocenami 5.12 in 5.13. Njena življenjska zgodba vključuje zgodovinske dosežke, življenje na francoski kmetiji, izkušnjo bližnje smrti in materinstvo.
Hill in Garnbret: dve generaciji, en preboj
Lynn Hill in Janja Garnbret sta dve ikoni plezanja, vsaka v svojem času in slogu, a z neverjetno podobnim vplivom na razvoj športa. Čeprav ni javno dokumentiranega srečanja med njima, so vzporednice med njunima karierama in filozofijama več kot očitne – in jih nekateri v plezalni skupnosti že omenjajo.
– Lynn Hill je v devetdesetih letih presegla meje mogočega v tradicionalnem in športnem(tekmovalnem) plezanju. Njena prosta ponovitev The Nose na El Capitanu leta 1993 je bila prelomnica, ki je pokazala, da lahko ženska ne le sledi, temveč vodi v najtežjih smereh.
– Janja Garnbret je dve desetletji pozneje imela možnost in naredila nekaj večjega v tekmovalnem plezanju. Postala je prva (in druga) olimpijska prvakinja v športnem plezanju, osvojila več svetovnih naslovov kot katerikoli drug tekmovalec in redefinirala, kaj pomeni biti vsestranski plezalec.
Primerjava med Hillovo in Garnbretovo je simbolično srečanje dveh obdobij – tradicionalnega in tekmovalnega, dveh različnih poti, ki vodita k istemu cilju: preseganju meja. Obenem pa je to podoba dveh žensk, ki sta s svojo močjo, eleganco in inteligenco spremenili podobo plezanja.
Hillova se ne ustavi. Aštanga, joga, rolkanje, smučanje – vse to že več kot desetletje. Zdaj razmišlja o kajtanju. »Prijatelj me nenehno vabi v Lantano na Floridi. Težko je bilo uskladiti čas med obiskom Hueca Tanks in službenimi potovanji, a to zimo si bom vzela čas in poskusila.« je povedala Maja Silver za outsideonline.
Ko se Lynn uči nečesa novega, jo navdušujejo subtilnosti. »Ne gre le za moč, ampak za branje zaporedij in smeri za natančno silo v gležnjih ter zapestjih za ravnotežje in čas.« Učenje ji pomaga ohranjati svežino in radovednost.
»Večino življenja sem bila vzdržljivostna plezalka, ne močna plezalka. S staranjem izgubljaš moč, zato je pomembno, da jo ohraniš — in jo nadgradiš.« Na Kilter Boardu trenira koordinacijo in eksplozivnost, ki jo potrebuje za skoke in dinamične gibe.
Pred nedavnim je prvič plezala v Črnem kanjonu Gunnisona. »Vedno sem se bala nečvrste skale, a sem bila prijetno presenečena. Smer Journey Home je bila čudovita, granit pa resnično kakovosten. Po vzponu smo kampirali — popoln dan.«
Lynn je navdušena nad plezanjem Babsi Zangerl v Rätikonu v Švici. »Gre za pustolovsko plezanje, kjer izhodi niso vedno predvidljivi. To mi je všeč. Verjetno je ocena 7c, kar pomeni približno 5.12d.«
»Ko sem bila mlajša, je bilo običajno, da si se v Yosemiteju povezal z nekom kar na oglasni deski. Zdaj mi je pomembneje, da plezam z ljudmi, ki jih resnično cenim. Gre za izkušnjo, za zaupanje za skupnost.,« pravi Lynn, sčasoma pa se vse spremeni: »Ljudje, ki ostajajo aktivni, ne živijo znotraj svojega udobja. Pomembno je, da ostaneš prilagodljiv. Če vedno delaš stvari na predvidljiv način, izgubiš ustvarjalnost.«
Kaj ji plezanje pomeni danes? »Plezanje je del tega, kar sem. Daje mi energijo, zavedanje, veselje. Včasih začutim navdušenje v želodcu, drugič sem utrujena. Gre za opazovanje in odziv — v trenutku.«
Janja Garnbret v Odmevih pravi: »Če je postavitev univerzalna, se lahko kosam tudi z moškimi. Tudi v življenju sem odločna. Vsake stvari, ki se je lotim, se lotim 100-odstotno. Ko sprejmem odločitev, verjamem, da je prava. Na očeh svetovne javnosti sem že kar nekaj časa in s tem sem se sprijaznila. To je del tega, kar počnem. Rada sem v tej vlogi, ker rada prikazujem naš šport kot nekaj lepega. Rada sem navdih za druge, da počnejo stvari s srcem in strastjo. Najlepši del je, ker lahko navdihnem mlade. Lahko jim dam motivacijo in to mi bo za vedno ostalo v spominu. Po koncu tekmovalne sezone imam še nekaj projektov v skali, kjer ni nikogar, da bi ti rekel, da si zdaj na vrsti. Ni časovnega pritiska, si absolutno v naravi. S skalo si eno.«
Kdo ve, kam bo šla mlajša, vodilna predstavnica nove generacije?
