Slovenske novice, 30. november 2023
ZAKAJ ZA TUJCE NI PLAČLJIVO?
Tujec je šel bivakirat v visokogorje v poletni opremi, rešili so ga podhlajenega. V tujini plačamo reševanje, če nismo zavarovani, pri nas je za tujce brezplačno.
Zaradi strmega naraščanja števila gorskih nesreč vse kaže, da bo letos presežen lanski rekord intervencij gorskih reševalcev Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Medtem ko so jih imeli v vsem lanskem letu 667, kar je daleč največ v zgodovini naše reševalne službe, so letos do zdaj reševali že 655-krat.
Med ponesrečenimi, izgubljenimi in onemoglimi gorniki je čedalje več tujcev, predvsem tako imenovanih gorskih turistov, ki zaradi nepoznavanja našega visokogorja brezglavo rinejo v nevarnosti, ki se jih niti ne zavedajo. Lani je bilo med vsemi reševanimi že več kot polovica tujcev in tako kot za slovenske državljane je bilo tudi zanje reševanje brezplačno. To pa je v nasprotju s prakso v drugih državah, kjer morajo tujci biti ali zavarovani ali pa stroške reševanja poravnajo sami.
Izzivajo in rinejo v sneg
preživeti na 1780 metrih,
dobil resne ozebline
na nogah. Foto: SV, GRZS
Saga o reševanju tujih turistov z gora se nadaljuje tudi jeseni, ko so v gorah že zimske razmere. Tako so v včerajšnjem mrzlem jutru gorski reševalci GRS Mojstrana s helikopterjem Slovenske vojske in ekipo nujne medicinske pomoči (HMNP) prihiteli na pomoč premraženemu tujemu državljanu na 1780 metrov visoko Konjsko sedlo. Ob prihodu so ugotovili, da je pohodnik močno podhlajen in z resnimi omrzlinami na nogah.
»Tuji državljan se je na Konjsko sedlo odpravil že v torek, postavil bivak in tam prenočil. Prepeljan je bil v bolnišnico Jesenice na nadaljnje zdravljenje,« so sporočili in priložili fotografije. Z njih je razvidno, da je imel velikansko srečo, da je sploh preživel hladno noč. Oblečen je bil namreč v mestno opremo, na nogah pa le zlizane športne copate, tanke hlače in mestno jakno.
Prejšnji teden so bohinjski gorski reševalci vso mrzlo noč reševali štiri tuje študente, ki so se nepripravljeni in neopremljeni odpravili v visokogorje, čez Komarčo proti Prehodavcem, a je eden od njih na grebenu Male Zelnarice zdrsnil. »Reševani so bili dobro fizično pripravljeni, niso pa imeli znanja o zimskih razmerah, o nevarnostih v gorah, niso imeli s seboj potrebne zimske opreme, derez, cepina … le ketnce (derezice, op. a.),« je potem, ko so jih vso noč spravljali v dolino, zapisal gorski reševalec GRS Bohinj Robert Klančar.
Pet milijonov za intervencije
Po vsaki taki intervenciji se javnost sprašuje, zakaj moramo za tujce, ki iz malomarnosti izzivajo usodo, plačevati vsi mi, slovenski davkoplačevalci. V večini drugih držav je za tujce gorsko reševanje plačljivo, predvsem helikoptersko. Če na primer Slovenec v tujini ni zavarovan, mora stroške poravnati sam. To ne velja le za gorsko reševanje, ampak tudi za nesreče pri smučanju ali drugih aktivnostih. Evropska modra kartica zavarovanja je dovolj le za osnovne stroške zdravljenja v nujnih primerih, helikopterski prevozi in prevozi v bolnišnice niso vključeni.
Kljub temu da so gorski reševalci prostovoljci in da v gorah pomagajo v prostem času, takšna reševanja seveda veliko stanejo. Stroški so porazdeljeni med Upravo RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki financira gorske reševalce, ter med policijo, Slovensko vojsko in ministrstvo za zdravje.
Med letoma 2016 in 2020 so stroški GRZS za gorsko reševanje tako tujih kot domačih državljanov znašali skupaj več kot 4,3 milijona evrov, stroški policije za helikoptersko reševanje dobrih 660.000 evrov, stroški zdravstvene oskrbe pa 309.000 evrov. V štirih letih vse skupaj nanese 5,269.000 evrov, na leto torej dober milijon in 300 tisočakov. Izračunali smo tudi, koliko so nas lani stale intervencije, v katerih so reševali tujce. Bilo jih je 371, ob brezplačnem delu gorskih reševalcev pa je bilo za helikoptersko reševanje in osnovne stroške za gorske reševalce (potni stroški in nadomestilo osebnega dohodka v času službe) porabljenih 650.000 evrov.
Zakaj za tujce ni plačljivo?
Pristojne smo vprašali, zakaj gorsko reševanje pri nas za tujce ni plačljivo, tako kot je v drugih državah. »Na ravni GRZS in URSZR potekajo intenzivni in konstruktivni pogovori o urejanju problematike gorskega reševanja, ki v zadnjih letih v naraščajočem trendu števila intervencij in povečanja števila v intervencijah udeleženih gorskih reševalcev ter urejanja prostorske problematike terjajo nove rešitve in odzivanje na spremenjene okoliščine.
Pri urejanju zavarovanj in/ali plačevanj intervencij za pohodnike in alpiniste (domače in tuje) gre za kompleksnejšo problematiko, ki vključuje sodelovanje na medresorski ravni skupaj z zavarovalnicami, GRZS in Planinsko zvezo Slovenije, imamo pa primere dobrih praks iz tujine, kjer imajo to urejeno. Tudi na to temo bomo še ta mesec imeli sestanek z GRZS,« so nam odgovorili z uprave za zaščito in reševanje.
Tina Horvat
