Pred časom smo že poročali o odprtju novega baskovskega gorskega muzeja Azpeitia, projekta, ki ga je zasnoval himalajec Álex Txikon. Zdaj je Mendietxe Museoa naredil nov korak naprej in slavnostno odprl drugo fazo razvoja, s katero se uvršča med najzanimivejše sodobne gorniške muzeje v Evropi.
Če je bila prva faza namenjena predvsem predstavitvi zgodovine gorništva in alpinizma, nova razširitev obiskovalca postavlja naravnost v središče gorske izkušnje. Muzej zdaj obsega več kot 1100 kvadratnih metrov razstavnih površin v treh etažah, kjer se prepletajo zgodovinska dediščina, sodobna tehnologija in interaktivne vsebine. Po besedah Álexa Txikona želijo obiskovalcem omogočiti, da goro ne le gledajo, temveč jo tudi začutijo. Obiskovalec naj bi začasno vstopil v svet velikih odprav, njihovih naporov, lepot in nevarnosti.
Med najbolj izstopajočimi novostmi je posebna hladilna komora, v kateri so ustvarili razmere s temperaturami do minus dvajset stopinj Celzija. Obiskovalci lahko ob spremstvu vodnikov občutijo mraz, veter in razmere, kakršnim so izpostavljeni alpinisti na velikih himalajskih odpravah. Na voljo je tudi del tehnične opreme, s katero si lahko lažje predstavljajo fizične in psihološke obremenitve visokogorskega okolja.
Posebno pozornost pritegne tudi nova multimedijska dvorana v zgornjem nadstropju. Več kot 60 kvadratnih metrov LED-zaslonov omogoča popolnoma potopitveno avdiovizualno izkušnjo. Velike odprave, himalajski vrhovi, ledeniki in zgodovina alpinizma se pred obiskovalcem odvijajo skoraj v naravni velikosti.
Vendar Mendietxe ne stavi zgolj na tehnologijo. Muzej ostaja predvsem zakladnica gorniške dediščine. Zbirka se nenehno dopolnjuje z eksponati iz Švice, Italije, Japonske, Nemčije, Velike Britanije in Španije ter poudarja mednarodno razsežnost gorniške kulture.
Posebno mesto ima seveda baskovska gorniška zgodovina. Med dragocenejšimi predmeti so originalni cepini in dereze legendarnega baskovskega alpinista Andrésa Espinose, enega pionirjev tamkajšnjega gorništva. Nova razstava predstavlja tudi zgodovino podjetja Sancheski, ene najprepoznavnejših baskovskih znamk na področju smučarske in gorniške opreme, z bogato zbirko tekstila, zgodovinskih pripomočkov in smuči, ki prikazujejo razvoj gorskih športov skozi desetletja.
Ob odprtju druge faze je postalo jasno, da želi Mendietxe Museoa preseči klasično muzejsko vlogo. Ne želi biti zgolj prostor shranjevanja predmetov, temveč prostor pripovedovanja zgodb, prenosa znanja in navdiha za prihodnje generacije alpinistov.
Za obiskovalca to pomeni možnost, da se v nekaj urah sprehodi od začetkov evropskega alpinizma do sodobnih himalajskih odprav, vmes pa za trenutek celo občuti mraz osemtisočakov. Prav v tem se skriva posebnost muzeja, ki ga je zasnoval človek, ki gore pozna ne le iz knjig in fotografij, temveč tudi iz svojih odprav na najvišje vrhove sveta.
Mendietxe tako s svojo drugo fazo potrjuje ambicijo, da postane eno osrednjih evropskih središč gorniške kulture, kjer se srečujejo zgodovina, doživetje in prihodnost alpinizma.
Muzeji imajo posebno nalogo. Njihov temeljni namen ni usmerjanje prihodnosti in še manj oblikovanje sedanjosti, temveč skrb za spomin. So kraji, kjer se ohranjajo predmeti, zgodbe, vrednote in izkušnje preteklih generacij. Prav zato so najdragocenejši takrat, ko obiskovalcu omogočijo razumevanje nekega obdobja in mu prepustijo lastne sklepe.
V času, ko številne ustanove vse pogosteje prevzemajo tudi vlogo družbenih komentatorjev, ostaja poslanstvo gorniških muzejev nekoliko drugačno. Njihova moč ni v vplivanju, ampak v pričevanju. Cepin, obrabljena vrv, fotografija odprave ali stara smučka sami po sebi ne pridigajo in ne usmerjajo. Govorijo o času, v katerem so nastali, ter obiskovalca vabijo k razmisleku.
Prav zato je razveseljivo, da Mendietxe ne gradi zgolj sodobnega multimedijskega središča, ampak ostaja predvsem varuh gorniške dediščine. Tehnologija lahko zgodbe približa novim generacijam, ne bi pa smela zasenčiti njihovega bistva. Muzej je najbolj prepričljiv takrat, ko preteklosti ne uporablja za narekovanje prihodnosti, temveč jo pomaga razumeti. V gorah pa je razumevanje pogosto vrednejše od vsakega vpliva.
