Alenka Mali in njena argentinska prijateljica Sole di Oro sta uspešno opravili izjemno prečenje Južnega patagonskega led(e)nega polja (Hielo Continental Sur). V 18 dneh sta na smučeh in z delnim gibanjem po ledenikih opravili s 245,7 kilometra divjega led(e)niškega sveta med najbolj odročnimi predeli Patagonije ter ob tem dosegli še tri pomembne gorniške cilje.
Odpravo jima je omogočilo redko stabilno vremensko okno, ki je preseglo vsa pričakovanja in jima omogočilo uresničitev načrtov, zaradi katerih sta se podali v osrčje največjega ledeniškega območja južne poloble zunaj Antarktike.
Prvi vrh odprave je bil 26. septembra 2026 Cerro Pangerc (2775 m), za katerega sta opravili prvi pristop in prvi spust. Gora nosi ime po slovenskem alpinistu Tončku Pangercu, ki je umrl med vzponom na Paine Grande na čilski strani Patagonije. Po 28-kilometrskem dostopu prek ledenega polja sta z baznega tabora pod masivom Lautaro izkoristili vremensko okno in po vzhodnem pobočju ter med velikanskimi led(e)niškimi razpokami dosegli sedlo med vrhovoma Pangrec in Mimosa. Zadnjih 45 metrov pod vrhom sta preplezali po trdem ledu, nato pa opravili še smučarski spust. Skupno sta tistega dne prepotovali 24 kilometrov in 1630 višinskih metrov.
Po nekajdnevnem počitku v taboru je sledil vzpon na Volcán Lautaro (3602 m), najvišji in najbolj markanten vulkanski vrh južnega led(e)nega polja. Kljub temu da tehnične težave niso bile izrazite, sta se gornici srečali z ekstremnimi razmerami. Na grebenu ju je zajel močan veter pri temperaturah okoli minus dvajset stopinj Celzija. Sedem ur nista niti jedli niti pili, saj bi vsak daljši postanek pomenil preveliko tveganje za podhladitev. Po dvanajstih urah gibanja, 25 prehojenih kilometrih in 2200 metrih vzpona sta dosegli vrh aktivnega vulkana, iz katerega so se še vedno dvigali plini.
Za zaključek odprave sta 4. oktobra dosegli še Cordón Mariano Moreno (3505 m), mogočen led(e)niški masiv na odročnem območju ob argentinsko-čilenski meji. Gre za skoraj povsem poledenelo gorovje v osrčju ledene kape. Akcija se je začela že dan prej z dostopom in bivakom visoko na gori. V 16 urah gibanja, vključno s štirimi urami počitka, sta premagali kar 43 kilometrov in dodatnih 2200 višinskih metrov. Alenka Mali je zapisala, da je bil to eden redkih trenutkov v njenem življenju, ko se je nevarno približala ozeblinam, a se je na srečo vse končalo brez resnejših posledic.
Ob vzhodu sonca nad silhuetama Cerro Torreja in Fitz Roya jo je preplavil poseben občutek. Ta del Patagonije je namreč tesno povezan tudi z zgodovino slovenskega alpinizma in slovenskih izseljencev v Argentini, zato je bil trenutek na vrhu zanjo simboličen sklenjen krog med preteklostjo in sedanjostjo.
Prečenje Južnega patagonskega ledenega polja je tako združilo raziskovanje, vzdržljivostno potovanje in alpinizem. Osemnajst dni daleč od civilizacije, skoraj 246 kilometrov gibanja po neizprosnem ledeniškem svetu ter trije doseženi vrhovi so pomenili enega od odmevnejših ženskih patagonskih podvigov letošnje sezone. Po vrnitvi v El Chaltén sta poudarili predvsem hvaležnost za podporo številnih prijateljev in domače skupnosti ter za redko darilo Patagonije, ki jima je omogočila uresničitev dolgoletnih sanj.
