Ob letošnjem Mednarodnem dnevu gorskega reševanja, 28. avgusta, Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) opozarja na zaskrbljujoče trende: rekordno(glede na novo statistiko) število intervencij, vse več reševanj nepoškodovanih in naraščajoče število smrtnih žrtev(tudi v neplaninskem svetu).
Kot pišejo pri GRZS so do danes gorski reševalci letos posredovali (v gorskem in podgorskem svetu) že 470-krat, kar je 29 (intervencij) več kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši vzrok ostaja zdrs na poti, ki predstavlja približno 30 % vseh primerov – pogosto ne gre za klasičen spodrsljaj, temveč za utrujenost, izgubo ravnotežja ali nepazljivost, ko je pogled usmerjen v telefon namesto na pot.
A še bolj izstopa podatek, da je bilo letos kar 44 % intervencij namenjenih nepoškodovanim osebam – izgubljenim, onemoglim ali preprosto zgrešenim. Lani je bil ta delež 41 %. To pomeni, da skoraj polovica reševalnih akcij ni povezana s poškodbami, temveč z neustrezno pripravo, nepoznavanjem terena ali napačno oceno lastnih sposobnosti.
Žal se povečuje tudi število smrtnih žrtev – letos jih je bilo že 30, medtem ko jih je bilo lani v enakem obdobju 23.
Gorska reševalna zveza Slovenije pridobiva finančna sredstva iz proračuna Republike Slovenije prek URSZR, dotacije FIHO, prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter sredstev iz akcije Podpornik. Posamezna društva financirajo tudi občine in drugi sponzorji.
Kdo so najpogostejši udeleženci nesreč in posredovanj?
Med rešenimi še vedno prevladujejo domači gorniki, a delež tujih državljanov ostaja visok – prav tako 44 %. Največ intervencij beležijo postaje v turistično najbolj obremenjenih območjih: Bohinj, Bovec, Tolmin, Radovljica, Kranjska Gora in Ljubljana.
Kako bi lahko preprečili nesreče in kako pomoč nepoškodovanim?
Gorski reševalci znova poudarjajo pomen temeljite priprave:
– preverjanje stanja in zahtevnosti poti,
– spremljanje vremenske napovedi,
– primerna oprema, hrana in pijača,
– realna ocena telesne in psihične pripravljenosti.
Poseben izziv predstavljajo tuji pohodniki, ki se pogosto zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane aplikacije, ki ne upoštevajo višinskih razlik in tehnične zahtevnosti poti.
Pomembno je tudi znanje, kako s pomočjo mobilnega telefona sporočiti koordinate lokacije Centru za obveščanje – to lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev.
Helikopter ni vedno rešitev
Čeprav se zdi helikoptersko reševanje najhitrejše, je 58 % intervencij še vedno izvedenih peš. Vremenske razmere, teren in nočni čas pogosto onemogočajo uporabo helikopterja. Ko je to mogoče, GRZS sodeluje s helikopterskimi ekipami Policije in Slovenske vojske.
Prostovoljstvo, ki ne pozna meja
Gorski reševalci ostajajo prostovoljci, ki se ob zahtevnih usposabljanjih in poklicnih obveznostih nesebično podajajo v eno najzahtevnejših oblik pomoči. V Sloveniji delujejo v 18 društvih, združenih v GRZS, in ob današnjem dnevu se z globoko hvaležnostjo ozirajo k več kot 800 prostovoljcem, ki vsak dan puščajo svoje sledi v gorah – ne zaradi priznanj, temveč zato, da pomagajo drugim.
