Planinski vestnik 2003/03
Zmrznjene vodne kapljice …
V soboto smo se dogovorili, da preplezamo zaledeneli slap v Martuljku – Luciferja, kot so poimenovali to v oči bodečo ledeno zaveso. Poskusila sva ga preplezati že prej, pa sva bila na vstopu vedno prepozna. Tokrat smo pod slap prišli dovolj zgodaj. Ti, v zrelih letih življenja, jaz, ki se tem letom približujem, in Anže, ki je šele začel nabirati izkušnje v gorah. Kljub veliki starostni razliki smo se dobro ujeli in v tej navezi je vsak našel samega sebe.
Sámo plezanje nam je šlo dobro od rok. Uživali smo v ledu in strmini, ki zahteva dobro znanje plezanja v ledu in uporabo lednega orodja. Na konicah derez in z lednim orodjem v rokah smo bili kot pajki v pajčevini. Kar hitro smo preplezali najtežji del. Nismo vztrajali prav do vrha, ampak smo se spustili nazaj proti vstopu. Pri povratku nam vrv ni stekla. Obstali smo le nekaj metrov nad stojiščem. Vrv se je zataknila in ponovno se je bilo treba povzpeti navzgor. To nam je vzelo kar nekaj časa. Medtem ko sem reševal ujeto vrv, si obvestil najini ženi, zakaj zamujamo. Z veliko mero strpnosti smo turo nato uspešno končali.
Pred vrnitvijo domov smo se vsi zadovoljni ustavili še pri Danici v Aljaževem hramu. Želeli smo urediti vtise, predvsem pa narediti načrte za naše druženje ob naslednjem koncu tedna. Ta pa je bil tako ali tako še zelo daleč …
V nedeljo si šel na tekmovanje v smučarskih tekih v Logarsko dolino. Na tekmo so te spremljale žena Nada in hčerki Irena in Martina. V tvoji starostni skupini je konkurenca kar huda. Ta tekmovanja so zahtevne preskušnje, saj se tekmovalci resno pripravljate vse leto. Tebi tekmovanja niso bila neznanka. Če nisi tekmoval sam s seboj, si bil v borbi s tekmeci v smučini.
V zadnjem desetletju si spremljal tudi tekmovanja v športnem plezanju. Odkar se je ta športna zvrst začela razvijati pri nas, je bila zraven tudi Martina. V tistih začetkih smo želeli tudi v Mojstrani ponuditi mladim to možnost delovanja, zato smo se odločili, da v telovadnici osnovne šole naredimo plezalno steno. Kot poznavalec takih sten in z znanjem tehnike si se lotil tega dela. Na prostoru, ki smo ga imeli na voljo, si skonstruiral zahteven profil stene, ki smo jo potem s skupnimi močmi postavili. Martina je steno kmalu prerasla. Tudi druge plezalne stene na različnih krajih po svetu ji ne povzročajo večjih težav. Pri treningih si ji bil vseskozi v oporo in pomoč.
V ponedeljek se je začel običajen delovni teden. Kot konstruktor si bil zaposlen v Tehničnem biroju na Jesenicah. Delo, ki si ga opravljal, te je veselilo in mnogokrat sva si v gorah izmenjavala mnenja o tehničnih znanjih. S svojim nazornim opisovanjem si me znal zavesti v svet tehnike in marsikdaj sem se v mislih znašel v tovarniških dvoranah.
Večer se je prevesil v noč. Sklicana je bila reševalna akcija. Sporočilo je bilo kratko: »Na Konjskem prevalu si je planinec poškodoval nogo.« Odhiteli ste. Začetek je bil podoben številnim akcijam, v katerih si sodeloval …
Potem, ko si se preselil v Mojstrano, kjer sta z ženo zgradila hišo in ustvarila družino, te je prevzelo poslanstvo reševalne službe. Pred več kot četrt stoletja si se vključil v postajo GRS. Obveznosti v postaji si opravljal vestno in z vso odgovornostjo. Takrat je bilo še veliko reševalnih akcij izvedenih na klasičen način. Dandanes nam pri prevozu reševalcev, ponesrečenih in reševalnem delu pomagajo stroji. Posadke v helikopterjih v danih razmerah opravijo veliko dela. Vsem vremenskim razmeram pa tudi stroji niso kos. Takrat ostane vedno samo človek – gorski reševalec. Vodilo, pomagati ponesrečenim, je enako v vseh reševalnih akcijah.
Ta misel vas je vodila v ponedeljkovi noči po dolini Krme proti ponesrečencu. Vremenske razmere pa so postajale vse slabše. Prva skupina je že prispela do ponesrečenega in ga zaščitila pred mrazom, vetrom in snegom. Vaša skupina je odšla po poti prek Kurice. Nedaleč stran, v koči, se je pripravljala še zadnja skupina.
Potem se je zgodilo.
Napihani snežni kristali, združeni v labilno plast snežne odeje, so zdrseli v dolino. V tej kotaleči se gmoti snega ste ostali trije. Snežni kristali, ki so ti velikokrat dajali smučarske užitke, so se te trdno oklenili. Kljub veliki življenjski moči, ki si jo imel, je bil vsak poskus za ohranitev življenja brezupen. Množica snežnih kristalov te je posrkala vase.
Tvoje življenje je odteklo.
Podobno se spomladi zgodi s kristali. Ko sonce dobi dovolj moči, se snežni kristali spremenijo v drobne vodne kapljice, ki odtečejo …
Martin, hvala ti za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli, in za vso prizadevnost, ki si jo posvetil delu v gorski reševalni službi.
Martin Čufar
– Rojen 21. 9. 1947 na Jesenicah
– Umrl 3. februarja 2003 v reševalni akciji na Konjskem prevalu – Kurica
– Zaposlen v Tehničnem biroju na Jesenicah
– Član UO PD Dovje – Mojstrana
– Član AO Mojstrana
– Načelnik markacijskega odseka pri PD Dovje – Mojstrana
– Član postaje GRS Mojstrana
– Reševalec letalec
– Treniranje športnih plezalcev in pomoč pri treningih
– Konstruiranje in izdelava plezalne stene v Osnovni šoli 16. decembra v Mojstrani
– Kot tekač na smučeh je sodeloval na več različnih vrstah tekmovanj
– Za svoje prizadevno delo je bil nagrajen s priznanji PZ Slovenije, GRS Slovenije in URSZR
Dušan Polajnar
