Slovenski alpinizem 2005
Marko Lihteneker (1959- 2005)
Rodil se je 21. septembra 1959. Po končani srednji elektrotehniški šoli se je odločil za študij na fakulteti za šport v Ljubljani, po končanem študiju pa se je zaposlil kot smučarski trener pri Smučarskem klubu Velenje V gorah je spoznal tudi svojo življensko sopotnico Marjano, s katero sta si kasneje ustvarila skupen dom s hčerko Ano in sinom Vidom. Da bi lažje usklajeval obveznosti doma, v službi in na športnem področju, je leta 1985 ustanovil svoje podjetje in ga uspešno vodil do svojega prezgodnjega slovesa.
Kot srednješolec se je pridružil Šaleškemu alpinističnemu odseku. Zaradi svoje zagnanosti je bil že po dveh letih sprejet med alpiniste, leta 1981 pa je postal alpinistični inštruktor.
Plezalska pot ga je vodila od domačih gora pa vse do Centralnih Alp, kjer je s prijateljem Ivčem Kotnikom preplezal kar nekaj težkih sten. Pot ga je vodila tudi preko meja Evrope: leta 1981 je z odpravo Šaleškega alpinističnega odseka dosegel vrh Pik komunizma; leta 1983 je bil na odpravi v perujske Ande; leta 1988 je preplezal prvenstveno smer v južni steni Kilimanjara; leta 1999 je bil na Novi Zelandiji; leta 2004 pa je smučal z Denalija.
Druga njegova velika ljubezen pa je bilo turno smučanje. Bil je med pobudniki in stalni udeleženec tekem slovenskega turnosmučarskega pokala, bil pa je tudi član slovenske reprezentance.
Leta 1981 se je pridružil Gorski reševalni službi in bil zelo aktiven pri reševanju, kot inštruktor in reševalec letalec pa je sodeloval tudi pri vzgoji mlajših reševalcev. Zadnja leta je sanjal o Everestu in leta 2005 te sanje tudi uresničil. Z Vikijem Mlinarjem sta se priključila ruski komercialni odpravi, ki je plezala na goro iz tibetanske strani. Svoje sanje je dosanjal petdeset metrov pod vrhom Everesta, kjer je verjetno že po povratku z vrha za vedno zaspal; najbrž zaradi okvare ventila na kisikovi jeklenki.
Čeprav se je njegova pot končala mnogo prezgodaj, je bilo njegovo življenje tako polno in bogato, kot ga živi le malokdo. Vsi, ki smo ga poznali, pa se ga bomo spominjali kot vztrajnega športnika in dobrega prijatelja.
Brane Povše
