Planinski vestnik 2006/07
Tiho je odšel še eden izmed veteranov slovenskega alpinizma. V izolski bolnišnici je 23. 1. 2006 v oseminsedemdesetem letu starosti umrl Marjan Šavelj. Le nekaj dni prej, ob mojem zadnjem obisku, je bil lep sončen dan. Skozi okno njegove sobe so se videli obilno zasneženi vrhovi Kanina in Krna ter drugih gora v nepretrgani verigi, ki je segala do Triglava in navzdol v italijanske Alpe in Dolomite. Že sedemnajstleten je odšel v partizane. Po koncu vojne je dokončal šolanje na gimnaziji in nadaljeval študij na fakulteti za gozdarstvo v Zagrebu. Leta 1946 se je pridružil alpinistom PD Ljubljana, leta 1948 pa je bil med soustanovitelji novega PD Univerza v Ljubljani. V skupini mladih ljubljanskih alpinistov je bil med najbolj aktivnimi. V Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah je opravil številne vzpone v zimskem in letnem času. Med njimi so še posebno pomembni prvenstveni zimski vzpon po Dibonovi smeri v Špiku in nova plezalna smer v severni triglavski steni, oba iz leta 1947, ter prva ponovitev Comicijeve smeri v severovzhodnem razu Jalovca leta 1948. Po diplomi so ga službene obveznosti zanesle na Primorsko. V Postojni je več let učil mlade gozdarje in skrbel za gozdove na Tolminskem. Po poškodbi kolena je moral alpinizem opustiti. Ostal pa je povezan z naravo in je aktivno sodeloval v družbenem življenju v Kopru, v katerega se je tačas preselil. Starih gorskih prijateljev ni pozabil. Redno se je udeleževal vsakoletnih srečanj alpinistov veteranov. Žal se jih ne bo več.
Sandi Blažina
