Maks Dimnik (1916-2008)

Gorenjski glasJeseniške novice – Janko Rabič: In memoriam

Ob odstiranju planinske zgodovine v krajih pod Triglavom naletimo na spoznanje, da času ni mogoče uteči. Večina gorniških legend je odšla v zgodovino. Konec lanskega leta so se sorodniki, planinski prijatelji in drugi na pokopališču v Kranjski Gori poslovili še od ene legende, verjetno zadnje iz takratnih rodov. Maks Dimnik, ki je lani oktobra dopolnil 92 let, je bil odličen alpinist, turni smučar in reševalec. Gore s previsnimi stenami so nanj v mladih letih naredile močan in nepozaben vtis. Plezal je z Janezom Brojanom starejšim, dr. Mihom Potočnikom, Mihom Arihom, Janezom Krušicem in drugimi odličnimi alpinisti. Velik delovni pečat je kasneje pustil v vrstah Planinskega društva Jesenice. Največ zaslug je imel pri gradnji koč na Vršiču in v Trenti ter bivakov. Bil je predsednik Planinskega društva Jesenice in opravljal še več drugih funkcij. V poklicni karieri je bil uspešen gospodarstvenik v takratni Železarni. Po drugi svetovni vojni je bil kot strokovnjak premeščen v Železarno Zenica, kjer je sodeloval pri gradnji valjarn in bil nato kot vodja tam zaposlen do leta 1956. Od leta 1959 do upokojitve je bil direktor Železarskega izobraževalnega centra Jesenice.

Za delo v gospodarstvu, v družbenopolitičnih organizacijah ter v društvih je prejel najvišja državna in druga odlikovanja. Kako je bil navezan na gore, povedo besede, kijih izrekel v enem od pogovorov: “Kadar mi je bilo v življenju težko, sem pomislil na gore, na ta čudoviti svet vršacev in ostenj. En pogled na Triglav je bil dovolj, da sem pregnal temne misli.”

Janko Rabič

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja