
Jože Vršnik: Zaradi imena Logarske doline je pred kakimi tridesetimi leti nastal spor. Logarski so trdili, da je pravo ime Logarjeva dolina, ljudje iz planinskega društva pa, da je pravo ime Logarska. Zadeva je že potlačena nekam v ozadje, nanjo me je pa spomnil upravnik Planinskega doma v Logarski, ki je gostom razlagal, da je pravo ime Logarska zavoljo tega, ker so tu imeli Celjski grofje svoje logarje. Kolikor je meni mogoče to zadevo videti in presoditi, je moja sodba taka, da nimajo popolnoma prav ne prvi, ne drugi. To pa želim obrazložiti takole: V gornjegrajskem urbarju iz l. 1426 je zapisano Jakob Im pliest — Jakob v Plesti, to je Plesnik. Zapisan je tudi Paul Imlag, to je Pavel v Logu — Logar. Zapisan pa je tudi Nicla vnderm chrenez, to je Nikolaj pod bregom — Podbrežnik. Iz tega je razvidno, da so bile že takrat v Logarski tri kmetije, ter da je bila Logarska le delno Logarjeva. Tako je tudi še zdaj. Če Logarski ljudje trdijo, da je dolina Logarjeva, je to čisto razumljivo, v celoti pa to ne drži. Tudi trditvi, da izhaja ime Logarska od logarjev Celjskih grofov ne morem pritrditi, ker je treba upoštevati še naslednje: V omenjenem urbarju so tam vpisanim kmetom zapisane tudi predpisane dajatve. Kakor drugim tako Logarju. Iz tega je razvidno, da je bil Logar pač kmet Logar, ne pa kak samostanski ali grajski logar. Svojim uslužbencem takrat pač še niso predpisovali raznih dajatev, gotovo pa ne takih kakor kmetom. Vprašanje je, če je beseda logar v sedanjem pomenu takrat že obstajala. In če je, so prav gotovo tudi Nemci za ta pojem imeli svojo besedo. Če bi imeli Celjski grofje ali gornjegrajski samostan v Logu svojega logarja, bi ga prav gotovo zapisali z nemško besedo, saj se iz vseh starih spisov vidi, kako radi so prevajali slovenska imena v nemščino ali pa so jim dali vsaj nemško obliko.

Če mi kdo prinese zgodovinske dokaze, da so v Logu kdaj živeli logarji, jih bom rad priznal, dokler pa teh ne vidim, bom pa prepričan, da so se Celjski grofje na lovu v Solčavi radi pomudili pri kmetu Logarju, pri svojih logarjih pa kje drugje. Če pogledamo Logarske njive, vidimo, da so v ravnini pod hribom. Tu je bil pred naselitvijo prav gotovo gozd in vse kaže na to, da so take gozdove v ravnini pod hribom nekdaj radi imenovali log. Ko so se v logu naselili prvi naseljenci, prav gotovo niso posekali vsega gozda — loga naenkrat, zato so živeli v logu. Tako pa je zapisano tudi v že omenjenem urbarju, tako govorimo v Solčavi še zdaj. Lastnik Loga se je pa imenoval Logar. Pred vhodom v sotesko proti Logarski dolini je na desni strani Savinje v strmem bregu Icmankova kmetija, pod bregom je pa majhna ravnina. To je Icmankov log. Tu prestopimo potok Suhelj, pa smo na Smetnikovem logu. Od tu naprej sta še Marovški in Paludnikov log. Povsod je zgoraj breg, spodaj ravan ali ravnica. V Klobasi je majhna domačija Ložič. Pod hribom ravnica. Na Robanovih njivah je tik ob Beli njiva, ki se imenuje Ložič. Zgoraj strmina, spodaj ravnica. V Lučah je kmetija v Logu. Njen lastnik se — kakor solčavski — imenuje Logar. In za lučko vasjo je farovški Log. Povsod je ista slika in oblika. Prepričan sem, da je povsod oblika kraja, ki je pred naselitvijo pokrival gozd — log, vplivala na ime. Da bi pa na vseh teh logih in ložičih kdaj bivali grajski ali samostanski logarji, pa upam, da ne bo nihče trdil, še manj pa dokazal. Sicer pa, ali je že kdo ugotovil, kdo je bil prej, Logar in drugi solčavski kmetje ali prvi grof Celjski?
Znano je, da so stari Slovani imeli svoje svete loge, kjer so pred nastopom krščanstva molili svoja božanstva. Morda so se jim za to zdele primerne skrite in zatišne dolinice — ravnice v vznožju bregov. Morda iz teh časov izhajajo imena Logov in Ložičev. Morda tudi Ložekov, solčavskega in lučkega. Stari Slovani so poleg svetih imeli tudi mrliške loge. Tudi tu je verjetno, da so te, ki so te loge oskrbovali ali se za stalno v njih naselili, imenovali logarje. Če je resnica, da je bila Solčava naseljena že v enajstem stoletju, torej v času, ko celjskih grofov še ni bilo, pa odpade vsaka debata o logarjih celjskih grofov v Logu in Logarski dolini.
PV 1963/2