Slovenske novice, 27. januar 2023
NEVARNO V GORAH
Izlet na Goteniški Snežnik bi se lahko tragično končal za pomrznjenega planinca.
Že letošnja prva obilnejša snežna pošiljka je pokazala, da gore pozimi še bolj pokažejo zobe kot poleti. Snežne razmere so namreč veliko bolj zahtevne in nepredvidljive, in to so minuli konec tedna občutili tako trije planinci, ki so se za las izognili tragediji, kot tudi gorski reševalci, ki so se skozi snežne viharje prebijali do njih.
Najprej se je zgodilo na Koroškem, na severni strani Uršlje gore, 1699 metrov visokega najvzhodnejšega vrha Karavank, kjer je plaz v soboto zjutraj zajel turnega smučarja in ga odložil šele 400 metrov nižje. Še bolj dramatično pa je bilo dogajanje na drugem koncu Slovenije, na območju Kočevja, kjer sta na vrhu Goteniškega Snežnika onemogla dva planinca, eden od njiju je imel ozebline in poškodbe.
Malo je manjkalo do tragedije
Po naših neuradnih informacijah je šlo za okoli 20 let stara fanta s štajerskega konca. Do njiju se je v divjem snežnem viharju in z gazenjem po metru novozapadlega snega v popolni zimski opremi komaj prebilo šest gorskih reševalcev GRS Ljubljana, drugih sedem jih je čakalo v pripravljenosti v Gotenici. Najprej so do njiju poskušali priti s helikopterjem Slovenske vojske in dežurne ekipe GRZS – HNMP, vendar se je ta zaradi neugodnega vremena moral vrniti.
Zelo zahtevno reševanje nam je opisal načelnik GRS Ljubljana Jože Celestina.Najprej je povedal, da intervencije nista toliko povzročili nepremišljena hoja v gore in neprimerna oprema, ampak bolj nepredvidljive okoliščine oziroma nenaden vremenski preobrat s hudim vetrom in izjemno obilnimi snežnimi padavinami.
»Pot na Goteniški Snežnik je v normalnih razmerah lep sprehod in ni niti malo zahtevna, a tokrat se je vse obrnilo in kar naenkrat ni bilo več sledu o gorski romantiki, saj je fanta na vrhu zajel hud snežni vihar. Bila sta čisto korektno opremljena, imela sta gojzarje in zimska oblačila, nista bila tako imenovana facebook planinca v supergah. Enega od njiju je na vrhu zelo zeblo v noge, sezul si je en čevelj in si želel prste na nogi ogreti ter zamenjati nogavice. Nato mu je čevelj zaradi hudega mraza zamrznili in ni ga več mogel obuti. Oba sta pravilno reagirala in poklicala na pomoč, v vmesnem času pa si je ozeblo nogo zaščitil z brisačo, armafleksom in zaščitno folijo,« pripoveduje Celestina.
V viharju gazili do pasu
S klicem okoli 13.30 se je začela ena bolj zahtevnih reševalnih akcij, nadaljuje načelnik ljubljanskih gorskih reševalcev. Do ponesrečencev so namreč v divjem snežnem viharju gazili po skoraj metru novozapadlega snega.
Zahtevne razmere Da v gorah s snegom prihaja najbolj zahtevno obdobje za obisk, opozarjajo tudi na Planinski zvezi Slovenije (PZS): »V naslednjih dneh in na splošno v zimskem času bo marsikdo obiskal gore, ki vabijo z očarljivo belino. Da bi uživali v radostih gorskega sveta, je treba poznati nekaj osnovnih pravil obnašanja v času nevarnosti snežnih plazov kot tudi, kdaj je bolje cilj prestaviti na nižje ležeče predele. Informacije o nevarnosti plazov pridobimo na preverjenih spletnih portalih. Za območje Slovenije sta to vsekakor Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) in spletni portal CROSSRISK,« so zapisali.
»Potem ko helikopter zaradi megle ni mogel pomagati, smo se lotili klasičnega reševanja, pri čemer so nam izdatno pomagali tako domačini, ki so nam priskočili na pomoč s kar sedmimi snežnimi sanmi, kot tudi člani PGD Grčarice, ki so nam po vrnitvi ponudili topel prostor, vroč čaj in juho, da smo se vsi skupaj lahko pogreli, zdravnica pa je lahko oskrbela ponesrečenega z ozeblinami na nogi. S poznavanjem terena sta nam pri usmerjanju pomagala tudi policista Vadbenega centra Gotenica. S sanmi smo se lahko odpeljali zelo visoko po zasneženi cesti, nato pa smo v res globokem snegu in močnem vetru gazili do ponesrečencev. Že v trdi temi, okoli 19. ure, smo se le prebili do njiju. Neskončno smo bili veseli, da sta bila na nogah in da nam ju ni bilo treba nesti na nosilih, ampak sta šla lahko sama. Še enkrat bi se zahvalil vsem domačinom, predvsem sankačem, gasilcem in policistoma, za vso pomoč, brez njih bi se lahko ta intervencija končala tragično,« pripoveduje Celestina.
Pravi moški v kopalkah?
Je pa prvi ljubljanski gorski reševalec ogorčen nad objavami na družabnih omrežjih, ki so se pojavile v zadnjem času in ki vabijo udeležence dogodkov v zasnežene gore v popolnoma neprimerni opremi oziroma celo brez nje, namreč v kratkih hlačah in kopalkah. Gre za nekakšno gorsko utrjevalno terapijo za prave moške v obliki plačljivih delavnic.
Ena od njih, na primer, februarja vabi na Snežnik in temelji na tem, da v ekstremnih vremenskih razmerah, seveda za plačilo skoraj 300 evrov, v treh dneh postanete pravi moški, saj »spoznate svoj notranji ogenj, odkrijete svoje potenciale in postanete kreator svoje usode«. Organizator obljublja, da bodo udeleženci po tridnevnem usposabljanju pripravljeni na nedeljski pohod na Snežnik v kopalkah.
Nikar v kopalkah v hribe! Ob pojavu neprimernih vabil v zasnežene gore v pomanjkljivih oblačilih na družabnih omrežjih tudi na PZS opozarjajo, da gre za zelo neodgovorno in malomarno početje ter da bo v primeru nesreče organizator nosil težo posledic. Obiskovalcem gora tudi svetujejo, naj se namesto delavnic za pohode v kopalkah udeležijo tečajev za varnejše obiskovanje zasneženih gora in plazovnih delavnic v organizaciji Planinske zveze Slovenije in posameznih planinskih društev, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije.
»Takšne delavnice in takšni pohodi se nam gorskim reševalcem zdijo popolnoma neprimerni. Kot bi se nekateri norčevali iz nas in tudi iz sebe. Če si res pravi moški, boš šel v hribe v pravi opremi in poskrbel za svojo varnost, predvsem bo vsak pravi moški poskrbel, da ne bo spravljal drugih v nevarnost,« je zgrožen Jože Celestina in še enkrat opozarja vse, ki se odpravljajo v hribe, naj dobro preverijo razmere, predvsem pa, da še posebno v zimskih razmerah ne precenijo svojih psihofizičnih sposobnosti in prisluhnejo opozorilom Planinske zveze Slovenije, Združenja gorskih vodnikov Slovenije, Arsa in drugih.
Tina Horvat