Alpinist, gorski vodnik in pionir slovenskih sten
Dne 19. oktobra 2016 je umrl Ludvik (Ljubo) Juvan, eden najvidnejših slovenskih alpinistov svoje generacije, gorski reševalec in vodnik, ki je s svojo dejavnostjo zaznamoval obdobje slovenskega alpinizma.
Rojen 15. maja 1936 v Ljubljani, je bil član Alpinističnega odseka Matica. V drugi polovici petdesetih in v šestdesetih letih je postal ključna figura slovenskega alpinizma, zlasti po številu prvenstvenih smeri, ki jih je odkrival in plezal z izjemno predanostjo. Kot grafik in alpinist je nepozaben njegov prispevek v alpinističnemu vodniku za Julijske Alpe.
Njegove smeri so še danes priljubljene med alpinisti. Skoraj vsaka pomembnejša stena Julijcev nosi njegov podpis, a tudi Grintovci niso ostali prezrti. Tam je med drugim rešil problema in z Markom Dularjem sta prva preplezala razvpito Glavo Planjave in osrednji steber Rzenika.
Ljubo Juvan je že v tistem času veljal za velikega poznavalca slovenskih sten in nesporno avtoriteto. Plezal je tudi pozimi, kar je bilo v tistem času redkost. Med njegovimi zimskimi prvenstvenimi vzponi izstopa Velika grapa v Bovškem Gamsovcu (1962), ki je ob nastanku veljala za eno najbolj strmih snežno-lednih smeri v Sloveniji.
Juvan je plezal tudi v Alpah in se udeležil prvih dveh slovenskih odprav v Kavkaz, kjer je opravil tretjo ponovitev razvpitega Križa Ušbe — smeri, znane po izjemni težavnosti in nevarnosti. Ta dosežek je bil verjetno tudi vstopnica za odpravo v Himalajo, kjer je skupaj z Metodom Humarjem kot prva naveza sploh pristopil na Koto 7535, takrat še suhoparno imenovano Jalung Ri. Ta vrh je več kot dvajset let ostal najvišji, na katerega so Slovenci opravili prvi vzpon.
Na žalost se je njegova plezalna pot prehitro končala leta 1967, zaradi težje poškodbe, ki pa je ni utrpel med plezanjem.
Ljubo Juvan je za seboj pustil izjemno dediščino, ki še danes živi v stenah, smereh in spominih slovenskega alpinizma. Njegovo delo je bilo tiho, a odločno, tehnično mojstrsko, a človeško dostojanstveno — in prav zato ostaja neizbrisno.
Ljubo Juvan – vzponi
Prvenstvene
Kamniško-Savinjske Alpe
Planjava, Glava (VI+/VI): Marko Dular in Ljubo Juvan 8. avgusta 1956 (PV 1957/01/005)
Planjava ‒ SZ stena, Direktna smer (IV+/IV): Marko Dular in Ljubo Juvan 9. avgusta 1956 (PV 1957/01/005)
Rzenik, Osrednji steber (V‒VI, 600 m): Marko Dular in Ljubo Juvan 2. in 3. septembra 1956 (PV 1956/02/…)
Križ, severna stena: Ljubo Juvan in Tone Sazonov 1. maja 1962 (PV 1962/09/423 reg.)
Julijske Alpe
Planica
Velika Mojstrovka, Črni kot (V+/IV+, 450 m): Jože Hudeček in Ljubo Juvan 2. avgusta 1959 (PV 1962//096)
Zadnja Mojstrovka, Golob-Juvan (VI–, V/IV, 600 m) Lojze Golob in Ljubo Juvan 4. septembra 1959 (PV 1960//220)
Zadnja Mojstrovka, Pahljača (V/IV, 600 m): Ljubo Juvan in Ante Mahkota 10. septembra 1966 (PV 1967//326, reg.)
Travnik, Hudeček-Juvan (VI, V/IV, 850 m): Jože Hudeček in Ljubo Juvan 3. septembra 1961 (PV 1962//144)
Šite, Leva smer (VI/V, 550 m): Ljubo Juvan in Milan Valant sp. del 1. oktobra 1961, Ljubo Juvan in Rado Čepič pa zg. del 24. maja 1964 (PV 1964//577)
Šite, Varianta Leve (IV/II): Ljubo Juvan 22. septembra 1963 (PV 119164//577)
Jalovec, Dularjeva zajeda (VI, 300 m): Lojze Golob in Ljubo Juvan 10. in 11. septembra 1959
Jalovec, Direktna smer (V/IV, 300 m ): Jože Hudeček in Ljubo Juvan 9. avgusta 1959 (PV 1962//096, reg. 1960//280)
Srednja Ponca, Smrtnica (IV/II, 400 m): Ljubo Juvan in Boris Krivic 25. septembra 1966 (PV 1967//327, reg.)
Srednja Ponca, Vzhodni steber (III/II, 400 m): Ljubo Juvan, Lojze Golob, Tone Sazonov in Lojze Šteblaj oktobra 1963
Kotova špica, Juvan-Šteblaj: Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 15. julija 1963 (PV 1962//577)
Krnica
Kriški rob, Juvan-Šteblaj (V/IV, 300 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 12. avgusta 1962 (PV 1963//250)
Rakova špica, Rdeča zajeda (V, 600 m): Ljubo Juvan in Ante Mahkota 4. in 5. julija 1959 (PV 1962//144)
Grapa med Škrlatico in Rakovo špico (sp. V–VI, zg. III, 500 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 7. julija 1963 (PV 1963//463)
Široka peč, Juvan-Šteblaj (VI–/V, 600 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 28. in 29. avgusta 1960 (PV 1962//432)
Vrata
Križ, Zimska smer (ocena odvisna od razmer, 180 m): Ljubo Juvan in Tone Sazonov 1. maja 1962
Stenar, Ancelj-Juvan (IV/II, 600 m): Jože Ancelj in Ljubo Juvan 24. novembra 1963
Bovški Gamsovec, Velika grapa (ocena odvisna od razmer): Ljubo Juvan in Tone Sazonov 21. januarja 1962
Stena, Ljubljanska (V–VI, 700 m): sp. del Nadja Fajdiga, Ljubo Juvan, Ante Mahkota in Tone Sazonov 2. in 3. julija 1961, zg. del pa Ljubo Juvan in Tone Sazonov 30. in 31. julija 1961 (PV 1962//192)
Kot
Luknja peč – S stena, Juvan-Šteblaj (IV+/IV, 400 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 30. junija 1963 (PV 1963//463)
Krma
Mali Draški vrh, Desna smer (VI–/IV, zg. del II, 400 m): Ljubo Juvan, Tone Sazonov in Lojze Šteblaj 1. julija 1962 (PV 1963//413)
Debela peč – S stena, Sekločeva smer (VI-/IV, 300 m): Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 23. junija 1963
Trenta
Planja, Centralni steber (V, 500 m): Ljubo Juvan, Janez Rupar in Lojze Šteblaj 16. in 17. septembra 1961 (PV 1962//336)
Planja, Vstopna varianta v Centralnem stebru (VI/IV+, 590 m): Ljubo Juvan in Tone Sazonov 29. in 30. avgusta 1964
Pomembnejše ponovitve
Julijske Alpe
Jalovec, Direktna smer (V, 200 m): 1. zP: Ljubo Juvan, Nadja Fajdiga in Ante Mahkota 26. januarja 1964
Travnik, Zajeda (VI–, 700 m): 2. P: Ljubo Juvan in Franci Savenc julija 1960 (PV 1960/11/557, reg.)
Rigljica, Mariborska smer: 1. zP: Ljubo Juvan in Marku Butinar, 20. in 21. januarja 1957 (PV 1957//632)
Odprave
Durmitor 1956
Jeseniška odprava. Z Markom Butinarjem sta v drugi polovici julija preplezala štiri prvenstvene: 17. Bobotov kuk, Z stena (III–IV, 250 m), 18. Prutaš, S stena (V/IV, 150 m); 19. Bezimeni vrh (III, 200 m) in 21. Šljeme, Direktna (V, 200 m)
Kavkaz
1963: 1. JAOK, vodja Miha Potočnik; bil na obeh vrhovih Elbrusa
1964: 2. JAOK, vodja France Srakar
Ljubo Juvan, Vanč Potrč, Pavle Šimenc in Tone Škarja 22.–26. julija 1964 opravili 3. P smeri Križ Užbe (5B)
Himalaja
1965; 2. JAHO, vodja Jože Govekar
Metod Humar in Ljubo Juvan sta 7. oktobra v spremstvu dveh Šerp opravila prvi vzpon na K 7535, sedaj Jalung Ri, najvišji vrh, na katerega je prvi stopil Slovenec.
