Janez Pikon: Skriti srednjegorski pašnik med Poljanskim in Konjskim vrhom, kjer samotna mlaka, ruševje in lovske stezice razkrivajo mir ter skrite zgodbe gora, to je Lepa Ventija …
Pod Poljanskim in Konjskim vrhom, nad planino Poljana in Dolgo planjo ter ob Robu nad Dolgimi Ventijami, se skriva razmeroma velik srednje gorski travnik oziroma pašnik, Lepa Ventija. Jutranje meglice na višini planine Bareča dolina 1172 m so se že razkadile, višje je bilo sončno in toplo in prijetno za ta letni čas. Steza vodi vzhodno mimo in pod Debelo glavo 1351 m na planino Poljana 1464 m, kamor se najprej povzpnem. Nadaljujem ob vrhu Rjavec 1501 m in vzhodno pod Dolgo Planjo, pobočje katere sega do grebena Poljanskega vrha, do manj poraščenega sedla pod Robom 1585 m. Od tam se nižje pokaže skrita in samotna dolinica, obdana z omenjenimi vrhovi. Do samotnega, delno že poraščenega predela vodi le lovska stezica.
Lepa Ventija (imenovana tudi Mala Poljanca ali Za Robom) je lep srednje gorski pašnik z večjo mlako v spodnjem delu. Zgornji in rušjem poraščeni predel ima tri večje hudourniške kanale ter je v kontrastu s spodnjim, kjer se razbohotijo lepi travniki okoli omenjene mlake. Spodnje in zgornje Jedence, Žalostnica, Dolga Planja, Rob pod Poljanskim vrhom, Nos in Pastirjev plaz so le nekatera imena predelov v bližini tega mirnega kotička.
Veliko lovskih stezic vodi v različne smeri, od višjih do nižjih izhodišč, še posebej z bližnjega južnega pobočja med poraščenim vrhom Četrt in Poljanskim vrhom. Po obisku sedla nad Lepo Ventijo nadaljujem severno in nižje, mimo lovske koče med predeloma Pezdenca in Rjavec nad Vodami ter planino Bareča dolina, od koder se vrnem v dolino.
Na koncu sem si privoščil kratek počitek ob mlaki, nikjer žive duše, le modro nebo. Ko sem se poslovil, sem si dejal, Lepa Ventija je dokaz, da gora občasno tudi sama potrebuje mir in če ji kdaj zmanjka tišine, naj pokliče lovsko stezico, da povabi kakšnega raziskovalca nazaj.
