Delo, 10. marec 1983
Veliko nesreč se zgodi prav zaradi nepoučenosti, pravi dr. France Bernot s Hidrometeorološkega zavoda SRS
LJUBLJANA, 9. marca 1983
»Opazovanje snega in opozarjanje pred snežnimi plazovi« je posebna služba v okviru Hidrometeorološkega zavoda SRS. Doktor France Bernot, vodja službe snežnih plazov, nam je opisal, kakšno delo opravljajo na njihovih sinoptičnih postajah in opazovalnicah.
»Sinoptične postaje s strokovnjaki, ki nam pošiljajo podatke, imamo na Kredarici, Jezerskem in Planici, opazovalne pa na Vršiču, Rudnem polju, Kaninu, Predelu, Ljubelju, Krvavcu in Voglu, od koder vsako jutro dobimo poročilo o stopnji oblačnosti, smeri in jakost vetra, o temperaturi zraka, višini novega snega in debelini celotne snežne odeje ter o njeni obliki (gladka. nagubana, zameti), o vrsti snega, globini udiranja pod smučmi in seveda o plazovih, ki so bili sproženi (višina, lega, plužast, rahel plaz ipd.), podatke o materialni škodi, poškodbah.«
Opazovalec predvidi stopnjo nevarnosti plazov, če je ta nevarnost desete stopnje in je nevarni plaz na smučarskem ali drugače obljudenem področju, ga ob potrebnih varnostnih ukrepih tudi umetno sprožimo. Pred nedavnim je potres na Tolminskem sprožil vrsto, k sreči nenevarnih plazov, na Kaninu pa je snežni plaz leta 1975 povzročil milijardno gmotno škodo. Tudi sneg, ki zdrsne iz strehe, spada med plazove. Zaradi tega je nastalo že precej škode.
»Petarde, vpitje, kakršenkoli hrup prav tako lahko sprožijo plazove, ki so znano občutljivi na resonanco. Mestni smučarji in nedeljski planinci premalo upoštevajo naša opozorila, ki so dnevno na programu na prvem ljubljanskem radijskem pro- gramu. Veliko nesreč se zgodi prav zaradi nepoučenosti in podcenjevanja zime in snega, ki imata v gorah svoje zakone. Reševalna služba, čeprav zmeraj pripravljena reševati človeška življenja, pa bi lahko precej prihranila, če ne bi bilo lahkomiselnežev, ki kar na slepo rinejo v gore. Ura vožnje s helikopterjem stane namreč 42 tisoč dinarjev.«
MARINA UČAKAR
