Primorska.info, 28. maj 2009
Koče na Doliču ne bodo več obnovili na istem mestu, temveč bodo zgradili novo na novi lokaciji. Specialist za plazove iz Gorske reševalne službe Bovec si je skupaj z drugimi člani Komisije za plazove ogledal možne lokacije, na katerih bi lahko stala nova koča.
Tako izjemne snežne razmere so pomenile prehudo preizkušnjo tudi za kočo na Doliču. Zato so člani Komisije za plazove pri GRS Slovenije, dva iz GRS Bovec in dva iz gorenjske GRS, že opravili ogled in določili mesto, kjer bi bila nova koča varna pred plazovi tudi v tako hudih zimah, kakršna je bila letošnja. Koče sicer ni odnesel sam plaz, temveč veter, ki ga plaz ustvari pred in ob sebi, vendar na tem mestu koče ne bodo več gradili. Nova lokacija je oddaljena le 200 metrov, mesto pa so za varno pred plazovi soglasno določili vsi prisotni člani Komisije za plazove. Stroka je z vidika varnosti pred plazovi torej določila lokacijo. Ker pa izkušnje iz preteklosti in apetiti po drugih različicah kažejo na to, da bi lahko kdo posegel vmes zaradi lastnih interesov , bo treba budno paziti, da se ne bi našel kakšen srboriti birokrat, ki bi ta predlog zaradi koristoljubja poskušal spremeniti. Enotno je namreč tudi mnenje, da je koča na Doliču potrebna in mora stati na območju Doliča. Vse ostale različice so sicer stvar debate, vendar bi bila to dodatna koča in se ji ne bi moglo reči Koča na Doliču.
Milan Štulc
KOMENTAR:
Marko Kern, petek, 29. maj 2009, ob 12:24
“Enotno je namreč tudi mnenje, da je koča na Doliču potrebna in mora stati na območju Doliča.”
Enotno mnenje? Čigavo?
Vid Pogačnik, petek, 29. maj 2009, ob 22:52
Marko. saj do enotnega mnenja ni tako težko priti. Midva ga imava izgleda tudi.
Mitja Pelc, sobota, 30. maj 2009, ob 08:42
Zanimiv mi je tale “specialist za plazove”. Očitno se danes na plazove spoznajo že vsi – policaji, geografi, gorski reševalci, oskrbniki…Tistih, ki bi se v resnici morali spoznati, pa ni na spregled. Snežni plaz je namreč naraven pojav in kot se npr. s proučevanjem toka tekočin ukvarja posebna veja mehanike – hidromehanika, bi pričakoval, da bo tudi pri proučevanju snežnih plazov pristop znanstven.
Kar pa se tiče potrebe po novi koči na Doliču – se pridružujem enotnemu mnenju Marka in Vida 🙂
Tomaž Ogrin, nedelja, 31. maj 2009, ob 02:07
Znanstvena raziskava se začne s hipotezo, domnevo. Meritve jo potrdijo ali ovržejo. Za postavljanje dobrih hipotez, to je takih, ki se izkažejo za pravilne, moraš imeti veliko izkušenj. Na konkretni lokaciji so za ocenjevanje in postavitev hipoteze o varnosti pred plazom izkušnje s plazovi še posebno pomembne. Prav te ima omenjeni specialist za plazove iz GRS. Ker živi z njimi. Nobeni modeli, ki se običajno uporabljajo v znanosti in, ki nam pomagajo poenostaviti problem, da je vsaj okvirno rešljiv na papirju, niso v zgornji situaciji uporabni. V naravi je število spremenljivk pri plazovih tolikšno, da štejejo edino izkušnje za konkretno lokacijo. Postavitev zanesljive hipoteze o varnosti pred plazom na konkretni lokaciji je zato že del znanstvenega pristopa. Empiričen, izkustven pristop še ni neznanstven.
Mitja Pelc, nedelja, 31. maj 2009, ob 11:16
In na kakšni osnovi bo ta “specialist za plazove” ocenil, koliko je izbrana lokacija varna ob 100, 200 ali 500 letnih snežnih padavinah?
Niti on, niti njegova mama teh padavin nista doživela. Snežne plazove naj, podobno kot potrese, vodne ujme, viharje ipd., proučujejo strokovnjaki, ki imajo na voljo ustrezno znanje in znajo zgraditi modele, na onovi katerih se lahko z dovolj veliko verjetnostjo napove, kaj se bo pri danih parametrih zgodilo. V konkretnem primeru bi bila potrebna študija, katere rezultat bi bila verjetnost rušilnega plazu na določeni lokaciji, v odvisnosti od vremenskih oz. snežnih razmer. Če pri nas strokovnjakov ni, so pa gotovo v Davosu in tudi v bližnji Arabbi.
Gre seveda tudi za vprašanje odgovornosti. Kdo bo kriv, če bo kočo na novi lokaciji zasul plaz in bodo človeške žrtve? Bo to samooklicani “specialist za plazove”? In zakaj se je npr. ob sanacija plazu Stože zapravljalo denar za drage študije, če bi lahko za mnenje enostavno vprašali pastirja na Mangrtski planini?
Dejan Inkret, nedelja, 31. maj 2009, ob 12:10
Pa dobro Mitja. A je smisel tvojega življanja res samo provokacija?
Kaj te torej moti? Poznaš tega “specialista” osebno in ga ne maraš, ali je kaj drugega? Čemu te moti njegova mama, je on kje omenjal tvojo in se hočeš le oddolžiti?
Težiš z nekimi študijami, ki naj bi jih opravljali strokovnjaki iz Davosa – kot da nimajo drugega dela in se bodo ukvarjali še z našim Doličem. In kdo bo kriv, če bodo žrtve? Ali si res prepričan, da bi v primeru zgrešene strokovne ekspertize iz Davosa kdo od njih odgovarjal? Ja?
Po drugi strani pa v naslednjem stavku pljuneš na vsako strokovno delo in priporočaš mnenje pastirja…
Povej vendar naravnost in na glas:
VPRAŠAJTE MENE, MITJO PELCA,NEVEDNEŽI !!!
Mitja Pelc, ponedeljek, 1. junij 2009, ob 08:10
Dejan, če bi prispevek prebral pred dnevi, bi ti bilo jasno. V članku je bil omenjen Vili Kovšca, kot “specialist” za plazove, ki razmere na Doliču odločno pozna, saj naj bi bila njegova mama več let oskrbnica v koči.
In to je vse kar me je zmotilo. Če se bo gradila nova koča, je za izbiro lokacije potreben strokoven pristop, sicer se bo zgodba ponovila. Omenjenega “specialista”, ne poznam in če sem bil žaljiv, se mu opravičujem.
Miha Pavšek, sreda, 3. junij 2009, ob 00:28
V okviru Ministrstva za okolje in prostor deluje tudi Komisija za snežne plazove, ki jo sestavljajo strokovnjaki različnih strok. Ko bo podana zahteva za preveritev lokacije in bo stekel ustrezen postopek, bo pomembno tudi njeno mnenje in predlogi rešitev.
Zanimivo je, kdo vse po svetu se ukvarja s sn. plazovi (in kje delujejo lavinske službe-pri Škotih npr. v okviru športne zveze…) in prav nič spornega ni, če so med njimi poleg drugih tudi…”policaji, geografi, gorski reševalci, oskrbniki”…, ki imajo poleg teoretičnih znanj tudi mnogo praktičnih izkušenj. Pomembno je, da podajo enotno mnenje strokovnjaki večih strok, katerih predmet preučevanj sega tudi na področji lavinologije in nivologije. Tudi dva naša, žal že pokojna strokovnjaka za sn. plazove, sta bila povsem različnih strok – meteorolog in gozdar.
Tomaž Ogrin, petek, 5. junij 2009, ob 03:32
Saj debata je že ven, ampak za arhiv, Mitji v pomoč pri gradnji stališč: primerno je, da človek pri presojah o kakšnem področju malček prej prebere, ali v tem času skoči v splet na to področje (v angl. avalanche). Nekateri imamo še knjižici A. Gayla, Plazovi, v prevodu Pavla Šegule iz 1973, planinska založba PZS, pa Pavla Šegule, Sneg,led,plazovi iz 1986, tudi PZS, v katerih so izkušnje tudi drugih poznavalcev po svetu.
Pri ocenjevanju nevarnosti za konkreten plaz slednja (stran 81 in naprej) omenja, da je vsako stanje snežne odeje plod hkratnega učinkovanja številnih dejavnikov. Tudi vremenski preobrati so pomembni, seveda. V obravnavi se ločuje plaz sprijetega ali nesprijetega snega, itd.
Pri nagibu pobočja na primer pravi: sodeč po izkušnjah (!) na strminah nad 60 stopinj sneg sproti uletava, na strminah med 30 in 50 stopinjami se pogosto trgajo plazovi sprijetega snega, itd. Pa je to le eno poglavje: Vpliv zemljišča na trganje plazov. V njem so še vidiki hrapavost tal,razčlenjenost – na primer vbokla pobočja, ki nas lahko zavedejo z navidez večjo varnostjo. Potem so preobrazbe snega, itd., itd.
Skratka, so fizikalne, poenostavljene podlage, sistematika pojmov, pojavov, nastala je veda lavinologija, ipd., a odločitve o nevarnostih na določeni lokaciji so plod izkušenj in iz teh tudi še rezerva za napovedi vnaprej (tudi za 100 in več letne padavine). Tako jaz razberem od tam. Osnovna metoda znanosti je opazovanje, merjenje. Odtod izkušnje. Narava ne vpraša kdo je kaj ali kaj je kdo. Ljudje z izkušnjami imajo verifikacijo za strokovno mnenje.
No, na spletu sem odkril še novejšo knjigo M. Pavška (gl. zg.): Snežni plazovi v Sloveniji, 2002, založbe ZRC. Treba jo bo kupit…
Pa seveda čimveč zahajat v zasneženo naravo opazovat.
Ob bolj pozni kot zgodnji uri me je potegnilo še v te vrstice. Traparija!
Za narodov blagor? Za več kulture? Kaj jaz vem…
