Tragedija pod vrhom Kočne
Gorenjski Glas, 29. julij 1986
Približno na polovici grebenske poti med Jezersko Kočno (2540 m) in Češko kočo (1540 m) jih je ujelo popoldansko deževje. Zaslepile so jih strele, ki so udarjale v greben. Občutili so se nemočne, izčrpane in šokirane. Temperatura je v nekaj urah zdrsnila pod ledišče. Premraženi in zaslepljeni so začeli drgetati. Zaradi podhlajenosti so umrli.
Medtem je devet ur kasneje krenil oskrbnik Češke koče, Andrej Karničar. Okrog 21. ure sta pod Kremžarjevo potjo sestopila preživela 24‑letni Rudi Grit in 22‑letna Lenssen Klaasje. Premražena sta prosila za pomoč. Ker brezžične zveze niso delovale, je oskrbnik tja poslal pomoč, da bi o nesreči obvestil domače.
Malo pred 22. uro smo izvedeli za nesrečo. Pet alpinistov z Jezerskega je odhitelo proti Češki koči, kamor smo prinesli čaj, prvo pomoč in vrvi. Skuhali smo planinski čaj, pripravili prvo pomoč in vrvi ter se odpravili proti grebenu. Še prej smo o nesreči od doma obvestili miličnike v Kranju, naj sprožijo reševanje,« podoživlja akcijo Luka Karničar.
Dvajset minut čez polnoč je bila skupina že pri ponesrečencih. Na zaledenelih in zasneženih skalah so našli 18-letno Anjo Vies. Drgetala je držeč 53 letno mamo Lamberto nad prepadom. Njen oče, 57-letni Klas Vies, je bil ob prihodu Jezerjanov že mrtev, zamrznjen ob skalo. Neurje je oledenelo jeklenice, z ledom zalilo stope in oprimke. Poletje se je v dobri uri spremenilo v zimo, kar je bilo za nizozemske planince usodno. Čeprav doma iz dežele tulipanov, so bili vajeni skal. Znani so jim bili Julijci. Bili so primerno opremljeni, vendar v nobenem od njihovih nahrbtnikov nismo videli puhovke, ki bi jih morebiti obvarovala pri življenju.
Jezerjana Luka in njegov prijatelj Milan Šenk sta ostala pri Lamberti. Medtem sta naročila trojici, naj priveže Anjo in jo varno pospremi do koče. Začela sta z oživljanjem starejše Nizozemke, ki je še kazala znake življenja. Vse sta poskušala; po brezžični zvezi sta domov spraševala ženo Irmo (medicinsko sestro), kaj še lahko storita, da bi ohranila pri življenju Lamberto. Okrog tretje ure so do njiju prispeli gorski reševalci iz Kranja z zdravnico dr. Miro Zamanovo iz Tržiča. Vendar tudi ona ni mogla pomagati planinki. Kasneje so v bližini našli tudi trupla 22-letnega Hendrika Kampnana in 53-letnega Jana Grieta.
Rudi Griet nam je ves pretresen poskušal povedati, kako je prišlo do tragedije. Potem ko so prespali v koči, so zjutraj odšli proti Grintovcu (2558 m). Med potjo nazaj je vodji skupine, 57-letnemu Klasu Viesu, nenadoma postalo v sparini popoldneva slabo. Skupina je zato počivala. Menili so se, kako bodo zaprosili dolino za pomoč, ko se je vreme nenadoma spremenilo. Začelo je pihati, ozračje se je hitro ohlajalo. Med dež sta se mešala sodra in sneg. Nebo so začeli parati bliski, strele so tolkle greben. Nizozemci, vsi doma iz Groningena, so obtičali na grebenski poti.
Takoj po obvestilu o nesreči je nočni vodja stalne službe UNZ Kranj, Živko Drekonja začel obveščati gorske reševalce in miličnike, da bi bila pomoč čim hitrejša. Reševanje sta prevzela komandir oddelka milice Preddvor Huso Bakrač in gorski reševalec Franci Zupanc. Vse so poskušali, da bi pomagali Nizozemcem, vendar so bili devet ur po nevihti nemočni. Le pilota helikopterja letalske enote milice z Brnika Jožeta Pezdirca in mehanika Martina Rebolja so lahko še prosili, da sta zjutraj ob 5.15 poletela z Brnika proti Kočni. Vendar zaradi močnega vetra nekaj ur nista mogla pomagati gorskim reševalcem Kranja, ki so medtem že pripravili trupla ponesrečenih za prevoz v dolino.
»Brez pomoči pilota helikopterja bi stensko reševanje trajalo najmanj dva dneva. Še sreča, da so bili alpinisti z Jezerskega tako hitri, da so rešili mlado planinko, žal njeni mami niso mogli pomagati,« pove vodja reševanja Franci Zupanc iz Kranja.
Tragedijo je s tremi mladimi Nizozemci preživela tudi 48-letna Rolina Griet. Ni se dobro počutila, zato je v četrtek zjutraj ostala v Češki koči. Zanjo in za preživele je bilo zadnje slovo od najdražjih nesprejemljiva bolečina, za vse prisotne pa vživitev v tragedijo, do katere je prišlo le zaradi spleta nesrečnih okoliščin …
Mirko Kunšič
