Slovenske novice, 30. avgust 2021
ŠKANDAL
Ograje onemogočajo uporabo poti kolesarjem in izletnikom, a brez njih paša ni mogoča.
Nedavno smo v Slovenskih novicah pisali o težavah, s katerimi se soočajo lastniki pašne živine v bližini Aljaževega doma v Vratih.
Zaradi vse več obiskovalcev so se na Planinski zvezi Slovenije odločili, da s pomočjo odvetnika in z grožnjo tožbe onemogočijo pašo krav v okolici planinskega doma, saj naj bi te po njihovem mnenju ogrožale zdravje in življenja ljudi. V Agrarni skupnosti (AS) Dovje Mojstrana so bili nad to potezo močno razočarani, saj po njihovem mnenju takšno prilagajanje mestnim srajcam pomeni zaton pašništva.
Čez pašnike bi vozili kolesarji
S podobnimi težavami se spopadajo tudi malo višje v Zgornjesavski dolini, v Podkorenu. Nad to idilično vasico se na okoli 50 hektarov pašnikov, ki so v lasti AS Podkoren, pase več kot 70 glav živine. Zaradi varnosti ljudi in živali so pašniki seveda ograjeni, nedavno pa so člani agrarne skupnosti po elektronski pošti dobili sporočilo, ki jih je zelo neprijetno presenetilo.
»Obveščam vas, da bomo na pobočjih Karavank v katastrski občini Podkoren po javnih poteh, ki so v lasti občine Kranjska Gora, uredili kolesarske enoslednice (traile). V okolici predvidenih tras teh trailov so tudi vaše nepremičnine – pašniki in gozdovi. Če imate javne poti na kakršen koli način zagrajene v sklopu vaših pašnikov, tako da ni mogoča njihova uporaba, vas pozivamo, da jih odprete in omogočite nemotene dostope do javnih poti in po njih,« je 19. maja napisala direktorica občinske uprave Vesna Okršlar.
Dober mesec pozneje, 28. junija, je sledila serija petih priporočenih pisem medobčinskega inšpektorata in redarstva, v katerih je inšpektor pri nadzoru območja ugotovil, da na več mestih lese in ograje onemogočajo uporabo javnih poti ter da so postavljene brez soglasja. Ker naj bi pri tem AS Podkoren, po mnenju inšpektorja, ogrožala oziroma poškodovala premoženje občine, so jo pozvali, naj se pisno izjasnijo o okoliščinah, sicer bodo kaznovani z globo. Če bodo ograje odstranili, pa bo inšpekcijski postopek ustavljen, je še sporočil inšpektor.
Anarhija v neokrnjeni naravi
V AS Podkoren so nad ravnanjem občinske uprave močno razočarani. Že 20 let, odkar so v postopku denacionalizacije pridobili nazaj premoženje njihovih prednikov, ki jim je bilo po drugi svetovni vojni odvzeto, se trudijo in vzdržujejo gozdove in pašnike, ki so pomemben del gorske identitete teh krajev in zaradi katere ima Zgornjesavska dolina tudi toliko obiskovalcev.
Prav zaradi izjemnega obiska se domačini tudi v Podkorenu spopadajo z uničevanjem njihove posesti zaradi hoje in kolesarjenja po travnikih, gozdovih in senožetih.
»Nič nimamo proti turistom, a vseeno bi bilo treba postaviti neke meje. Razumemo, da ljudje iz mest hodijo v naravo, a prav to moramo najbolj zaščititi, drugače bo postalo vse skupaj neobvladljiva anarhija in podeželje bo počasi izginilo. Vse to gre predaleč, vse se podreja množicam ljudi, domačini pa smo vedno bolj nezadovoljni. Kmetijstvo je že zelo v upadu, v naši vasi je bila nekoč vsaka hiša kmetija, zdaj nas je vseh z živino manj kot deset. In potem nam, ki se še trudimo z živino, kolesarji vozijo po travnikih, za pohodniki pobiramo odpadke in mnogokrat naletimo na pasje in tudi človeške iztrebke. Zdaj pa hočejo iz pašnika narediti kolesarske traile. Ravno smo obnovili nov pašnik, da bi živini zagotovili dobro pašo. Obnova je bila zelo zahtevna.
Na tisoče delovnih ur porabimo člani AS vsako leto za ohranjanje in vzdrževanje pašnikov, zdaj pa bi nam zaradi tistega v Medvejeku v imenu turizma odvzeli. Če bomo morali odstraniti ograje in lese, tam paša ne bo več mogoča. To lahko postopoma pomeni propad pašništva in na koncu kmetijstva v Zgornjesavski dolini,« nam pove tajnik agrarne skupnosti Domen Gregori.
Grozi jim propad
Poleg tega, nam razloži, po njihovem prepričanju sploh ne gre za javne poti, ampak za poti, ki so bile nekoč opredeljene kot SLP (splošno ljudsko premoženje) in so bile še pred drugo svetovno vojno namenjene posameznim lastnikom, da so lahko čez pašnike dostopali do svojih zemljišč: »Nikakor pa te poti niso bile namenjene javni rabi. Pred nekaj desetletji so jih nadomestile gozdne ceste, tako da so te poti ostale zunaj uporabe in urejanja, poleg tega te parcele ne vodijo nikamor in se končajo med pašniki. Že več kot 100 let te poti uporabljamo le lastniki zemljišč in so del pašnika.«
Druga najbolj obiskana občina Kranjskogorska občina se lahko že več let pohvali z izjemnim obiskom turistov. Tako je bila lani po Piranu na drugem mestu po številu prenočitev in je s 613.583 prehitela celo Ljubljano. Tudi letos kranjskogorski gorski raj poka po šivih od množice turistov, ki v tem prelepem koščku Slovenije poskušajo najti svoje užitke, od hribolazenja, kolesarjenja, adrenalinskih aktivnosti do sprehajanja po neokrnjeni naravi.
Na kranjskogorski občinski upravi so si v vmesnem času očitno premislili, saj so nam na vprašanje, zakaj nameravajo kolesarske poti speljati prav čez podkorenske pašnike, odgovorili, da na območju Občine Kranjska Gora v letošnjem in prihodnjih letih ne načrtujejo izdelave nobenih kolesarskih trailov več. Vztrajajo pa, da gre na podkorenskih pašnikih za javne poti: »Poti, ki vodijo po pašnikih in ki so ograjene, so last Občine Kranjska Gora ali so javno dobro in morajo biti zato dostopne vsem,« nam je sporočila direktorica Vesna Okršlar.
Pašnik ni javno dobro
Kot kaže, se bo tudi ta kravja zgodba nadaljevala na sodišču. V AS Podkoren so si namreč že zagotovili pravno pomoč, na podlagi katere so trdno prepričani, da je pravica na njihovi strani in da njihovih krav nihče ne bo preganjal. Sestavni deli pašnikov ne morejo biti javne poti, ki niti niso javne, kaj šele javno dobro, v celoti pa zunaj uporabe, ter so si jih v pravnem smislu, v dobri veri, da gre za enoten pašnik, kot se uporablja že več kot 100 let, člani AS tudi v celoti priposestvovali.
»Če so bile nekatere zgodovinske poti, ki so si jih lastniki medsebojno zagotavljali za vzajemno kmetijsko ali gozdno uporabo pred drugo svetovno vojno, po kakršnem koli naključju prenesene na občino Kranjska Gora, to v ničemer ne spreminja dejstva, da predstavljajo del pašnika in imajo lahko le enako usodo kot cel pašnik,« so se člani agrarne skupnosti odzvali v pisnem pozivu inšpektorja, naj obrazložijo, zakaj so zagradili pašnike.
Tina Horvat
